Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Izvajanje sevalnih dejavnosti

Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost ali dejanje, ki lahko poveča izpostavljenost ionizirajočim sevanjem posameznikov zaradi umetnih virov ali naravnih virov sevanja z naravnimi radionuklidi, predelanimi zaradi njihovih radioaktivnih cepljivih ali oplodnih lastnosti. Za sevalno dejavnost se ne štejejo intervencijski ukrepi in dejavnost, pri kateri so posamezniki izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih ali naravni ravni sevanja, ki je posledica radionuklidov v človeškem telesu, na površini tal ali v tleh ali kozmičnega sevanja na površini tal.

Sevalna dejavnost v zdravstvu in sevalna dejavnost v veterinarstvu sta v pristojnosti Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in sta obravnavani posebej:

Pogoji v nadaljevanju se nanašajo na ostale sevalne dejavnosti, ki so v pristojnosti Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.

Sevalne dejavnosti so:

  • uporaba virov sevanja;
  • uporaba rentgenskih naprav;  
  • vzdrževanje, umerjanje in druga podobna dela, ki se izvajajo na virih sevanja;
  • delo v nadzorovanem območju;
  • uporaba elektronskih mikroskopov;  
  • uporaba pospeševalnikov delcev;  
  • ponovna uporaba radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi  predelava radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi;
  • odlaganje radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi;  
  • prevoz jedrskih snovi;  
  • prevoz radioaktivnih snovi;  
  • razvoj opreme in tehnologije, ki je jedrsko blago;  
  • izdelovanje opreme in tehnologije, ki je jedrsko blago;  
  • razgradnja sevalnega objekta;
  • razgradnja jedrskega objekta;  
  • upravljanje jedrskega objekta;  
  • upravljanje sevalnega objekta;
  • izvoz predmetov splošne rabe z namerno dodanimi radioaktivnimi snovmi;  
  • uvoz predmetov splošne rabe z namerno dodanimi radioaktivnimi snovmi;  
  • namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju predmetov splošne rabe;  
  • proizvodnja in druga podobna dela, ki se izvajajo na virih sevanja.

Sevalni objekt je:

  • objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji in za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva;
  • objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna;
  • objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega ravni izvzetja;
  • objekt, namenjen pridobivanju, predelavi in obogatitvi jedrskih mineralnih surovin; in
  • odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin.

Izvajalec sevalne dejavnosti mora pred začetkom dejavnosti priglasiti namero za izvajanje sevalne dejavnosti, pridobiti ustrezno dovoljenje za opravljanje sevalne dejavnosti in dovoljenje za uporabo vira sevanja oziroma potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja. V primeru novih sevalnih dejavnosti, uporabe novih virov sevanja ali novega načina uporabe obstoječih virov sevanja mora dokazati upravičenost sevalne dejavnosti in/ali uporabe vira sevanja.

Pri izvajanju sevalne dejavnosti mora zagotavljati optimalno varstvo ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji z ustreznimi ukrepi in zagotavljati izpostavljenost pod predpisanimi mejnimi dozami. Za izvajanje predpisanih ukrepov mora zagotavljati ustrezne ukrepe in ustrezne kadre, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Izvajati mora redne meritve radioaktivnosti, v primeru izrednega dogodka pa mora zagotoviti sanacijo posledic.

Pridobiti mora ustrezno dovoljenje za vnos iz države članice Evropske unije in iznos vanjo, uvoz, izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi ter tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi in dovoljenje ali soglasje za vnos iz države članice Evropske unije in iznos vanjo, uvoz, izvoz ter tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Voditi mora ustrezne evidence in poročati pristojnim organom, skladno s predpisi.

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • Oseba, ki namerava:

    • proizvajati, predelovati, uporabljati, skladiščiti, prevažati, pošiljati, vnašati iz držav članic EU, iznašati v države članice EU, uvažati, izvažati, brezpogojno ali pogojno opustiti nadzor ali odlagati radioaktivne snovi ali jih le posedovati ali z njimi kako drugače rokovati;
    • proizvajati, vnašati iz držav članic EU, uvažati, vzdrževati ali izvajati dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV;
    • izvajati dejavnost, ki jo določi vlada kot sevalno dejavnost, za katero izvajanje je treba pridobiti dovoljenje,

    mora svojo namero priglasiti pristojnemu organu.

    Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ni treba priglasiti namere, če gre za uporabo:

    •  zaprtih virov sevanja, ki so tipsko odobreni in pri katerih pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze;
    • električnih naprav ali opreme, ki je tipsko odobrena in pri kateri pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze;
    • katodnih cevi, namenjenih prikazovanju slik, če izpolnjujejo predpisane pogoje;
    • radioaktivno kontaminiranih materialov, ki so posledica dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje;
    • radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi izpod ravni izvzetja;
    • radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, za katere je pristojni organ iz prejšnjega odstavka odločilo, da se jih ne obravnava več po tem zakonu.

     Priglasitev namere vsebuje najmanj naslednje podatke:

    • ime in sedež gospodarske  družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost;
    • ime osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti;
    • podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s podatki o lokaciji;
    • podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti oziroma o času vnosa iz držav članic Evropske unije, uvoza, nabave, odprodaje, iznosa v države članice Evropske unije, izvozu, opustitvi nadzora, odstranitvi ali razgradnji vira sevanja.

    Za priglasitev namere se štejejo tudi:

    • vloga za izdajo dovoljenja ali soglasja za vnos iz držav članic Evropske unije, iznos v države članice Evropske unije, uvoz, izvoz, tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva in za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo;
    • vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi;
    • vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena rabe in značilnosti ionizirajočega sevanja enak viru sevanja, za katerega je zavezanec že pridobil dovoljenje za uporabo;
    • vloga za izdajo dovoljenja za pogojno opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.

    Pristojni organ, ki prejme priglasitev namere, če ne gre za vlogo iz prejšnjega odstavka, obvesti priglasitelja o nadaljnjih obveznostih, ki jih mora izpolniti v zvezi z namero.

    Podrobneje

  • Pred začetkom izvajanja sevalne dejavnosti je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.

    Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti se izda osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti.

    Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda organ, pristojen za jedrsko varnost, za:

    • upravljanje in razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
    • namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju predmetov splošne rabe ter uvoz ali izvoz takega predmeta;
    • uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev, razen elektronskih mikroskopov, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu;
    • odlaganje, predelavo ali ponovno uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi in izvirajo iz uporabe virov sevanja ali izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu, zanje pa se ministrstvo, pristojno za okolje, ni odločilo, da se jih ne obravnava več po tem zakonu;
    • izdelovanje ali razvoj opreme in tehnologije, ki je jedrsko blago,
    • prevažanje jedrskih snovi;
    • prevažanje radioaktivnih snovi, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu;
    • vzdrževanje, proizvodnjo, umerjanje ali druga podobna dela, ki se izvajajo na virih sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih alinej tega odstavka.

    Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za:

    • namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju zdravil ter uvoz ali izvoz takega zdravila;
    • namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam za namen medicinskega zdravljenja ali raziskav;
    • namerno dajanje radioaktivnih snovi živalim za namen veterinarskega pregleda, zdravljenja ali raziskav, če to vpliva na izpostavljenost;
    • uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev v zdravstvu ali veterinarstvu, razen elektronskih mikroskopov,
    • opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se uporabljajo pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu;
    • prevažanje radioaktivnih snovi v zdravstvu ali veterinarstvu;
    • vzdrževanje, umerjanje ali druga podobna dela, ki se izvajajo na virih sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih alinej tega odstavka.

    Če je za izvajanje sevalne dejavnosti treba upravljati ali razgraditi sevalni objekt ali jedrski objekt, je dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti soglasje za poskusno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se viri sevanja uporabljajo za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.


    Podrobneje

  • Pred začetkom uporabe vira sevanja mora uporabnik vira sevanja pridobiti dovoljenje za uporabo vira sevanja ali potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja.

    Dovoljenje za uporabo vira sevanja in potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za vir sevanja, ki se uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

    Dovoljenje za uporabo vira sevanja je treba pridobiti za:

    • zaprti vir sevanja, pri katerem aktivnost ali  specifična aktivnost več kot 10 krat presega raven izvzetja za aktivnost  oziroma za specifično aktivnost;
    • napravo z zaprtim virom sevanja, pri kateri hitrost  doze, izmerjene 10 cm  od katerekoli dostopne površine naprave, v kateri je zaprti vir sevanja,  presega 1 µSv/h;
    • električno napravo, ki deluje pri napetosti nad 30 kV, razen za elektronske mikroskope;
    • odprti vir sevanja, katerega aktivnost presega raven  izvzetja iz drugega stolpca Tabele 1 Priloge Uredbe o sevalnih dejavnostih.

     

    Podrobneje

  • Pred začetkom uporabe vira sevanja mora uporabnik vira sevanja pridobiti dovoljenje za uporabo vira sevanja ali potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja.

    Dovoljenje za uporabo vira sevanja in potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za vir sevanja, ki se uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

    Če gre za "šibke vire" z nizkim tveganjem, tj. za vire z nizko aktivnostjo, nižjo napetostjo (za nekatere rentgenske naprave) oziroma nizkimi hitrostmi doze, stranka poda vlogo za izdajo potrdila o vpisu vira v register.

    Potrdilo o vpisu v register virov sevanja je treba pridobiti za:

    • zaprti vir sevanja, pri katerem aktivnost ali specifična aktivnost presega raven izvzetja za aktivnost oziroma za specifično aktivnost, vendar ne več kot 10-krat;
    • napravo z zaprtim virom sevanja, pri kateri hitrost doze, izmerjene 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, v kateri je zaprti vir sevanja, ni večja od 1 µSv/h, za napravo pa ni odobrena tipska odobritev skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti;
    • električno napravo, ki deluje pri napetosti, ki ni večja od 30 kV, in pri kateri hitrost doze, izmerjene 10 cm od katerekoli dostopne površine naprave, ni večja od 1 µSv/h, za napravo pa ni odobrena tipska odobritev skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti;
    • vir sevanja, ki zamenjuje izrabljeni vir sevanja, za katerega uporabo je pridobljeno dovoljenje za uporabo vira sevanja, če je bila v dovoljenju določena občasna zamenjava vira sevanja in če zamenjava ne vpliva na pogoje varstva pred ionizirajočimi sevanji iz dovoljenja za uporabo vira sevanja.

    Podrobneje

  • Posameznik mora izpolnjevati predpisane zdravstvene pogoje za delo na ladji.
    Pomorščak mora imeti ves čas dela na ladji veljavno zdravniško spričevalo.
    Če zdravniško spričevalo preneha veljati med plovbo, velja do naslednjega pristanišča postanka, v katerem je na voljo pooblaščeni zdravnik, vendar to obdobje ne sme biti daljše od treh mesecev.

    Dokazila

    Veljavno zdravniško spričevalo izdano od pooblaščenega zdravnika za pomorščake

    Pravne podlage

  • Izvajalec sevalne dejavnosti mora optimizirati varstvo ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji tako, da so izpostavljenosti ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov na kolikor mogoče nizki vendar razumno dosegljivi ravni.

    Pravne podlage

  • Dozne ograde so avtorizirane ali operativne mejne doze ali vrednosti sevalnih veličin za posamezno delo pri izvajanju sevalne dejavnosti ali za uporabo posameznega vira sevanja.

    Izvajalec sevalnih dejavnosti mora uporabljati dozne ograde pri optimizaciji varstva pred ionizirajočimi sevanji.

    Podrobnejši pogoji so predpisani v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih.

    Pravne podlage

  • Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti doze izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter posameznikov iz prebivalstva ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.

    Vsota doz, ki jo zaradi izpostavljenosti pri izvajanju sevalnih dejavnosti prejme izpostavljeni delavec, praktikant, študent, nosečnica ali doječa ženska ali posameznik iz prebivalstva, ne sme presegati predpisanih mejnih doz.

    Predpisane mejne doze ne veljajo za:

    • izpostavljenost posameznikov med njihovim zdravniškim pregledom ali v času zdravljenja;
    • izpostavljenost posameznikov, ki zavestno in prostovoljno izven svoje poklicne dejavnosti pomagajo pri negi in skrbi za udobje bolnika med zdravstvenim pregledom ali zdravljenjem;
    • izpostavljenost prostovoljcev, ki sodelujejo pri medicinskih in biomedicinskih raziskavah in so seznanjeni s tveganjem.

    Podrobnejši pogoji so predpisani v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih.

     

    Pravne podlage

  • Delodajalec mora pri izvajanju sevalne dejavnosti zaradi varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred sevanji) zagotoviti:

    • izdelavo ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji in izdelavo načrta optimizacije varstva ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih pogojih;
    • predhoden pregled načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji;
    • razvrstitev delovišč in njihovo označitev na opazovana in nadzorovana območja glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti;
    • razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti;
    • izvajanje pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira sevanja;
    • usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanje znanja in redno preverjanje usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji;
    • seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja;
    • seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o tveganjih za zdravje, posebej pa seznanitev žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja;
    • izvajanje nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti na delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo;
    • zaščitno opremo in preverjanje učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja;
    • redno umerjanje merilne opreme, preverjanje njene uporabnosti in pravilne uporabe;
    • zdravstveni nadzor;
    • takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka.

    Ukrepe varstva pred sevanji je treba izvesti pri sevalni dejavnosti, pri kateri je mogoče, da letna izpostavljenost delavcev presega vrednost letne efektivne mejne doze za posameznika iz prebivalstva ali eno desetino predpisane mejne ekvivalentne doze za očesne leče, kožo ali okončine za izpostavljenega delavca.

    Pravne podlage

  • Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja sevalnega ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za varstvo pred sevanji.

    Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva pred ionizirajočimi sevanji.

    Izvajalec sevalne dejavnosti mora odgovorni osebi za varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri delu in ustrezne delovne razmere.

    Izvajalec sevalne dejavnosti mora sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, koga je imenoval za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in njegova pooblastila.

    Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji mora imetu predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit.

    Podrobneje

  • Delavci, ki delajo v organizacijskih enotah varstva pred sevanji, morajo imeti ustrezno izobrazbo, znanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, ki ga pridobijo s predpisanim usposabljanjem, in opravljen strokovni izpit iz varstva pred ionizirajočimi sevanji.

    Podrobneje

  • Delavci, ki opravljajo dela in naloge vodje organizacijske enote varstva pred ionizirajočimi sevanji v jedrskih in sevalnih objektih morajo imeti ustrezno izobrazbo, opravljen strokovni izpit in ustrezne delovne izkušnje.

    Podrobneje

  • Delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni ionizirajočim sevanjem, morajo imeti ustrezno izobrazbo, znanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, ki ga pridobijo s predpisanim usposabljanjem, in opravljen izpit iz varstva pred ionizirajočimi sevanji. Če to sledi iz ocene varstva izpostavljenih delavcev, morajo ti opraviti tudi dodatno usposabljanje, ki se nanaša na točno določen vir. Obseg usposabljanja mora biti naveden v oceni varstva izpostavljenih delavcev.

    Delavci morajo opraviti strokovni izpit v šestih mesecih po začetku dela na delovnem mestu izpostavljenega delavca.

    Podrobneje

  • V postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za izvedbo rudarskih del ali razgradnjo izda organ, pristojen za jedrsko varnost, po uradni dolžnosti investitorju za sevalni ali jedrski objekt naslednje odločbe:

    • začasno odločbo o statusu jedrskega ali sevalnega objekta hkrati z izdajo predhodnega soglasja o sevalni in jedrski varnosti;
    • odločbo o statusu jedrskega ali sevalnega objekta pred začetkom gradnje hkrati z izdajo soglasja h gradnji;
    • odločbo o prenehanju statusa jedrskega ali sevalnega objekta po zaključku razgradnje ali po zaprtju odlagališča.

    Podrobneje

  • Jedrskega objekta, sevalnega objekta ali manj pomembnega sevalnega objekta se ne sme graditi, preizkušati, z njim obratovati ali ga kako drugače uporabljati ali z njim trajno prenehati obratovati, če za to niso izdana predpisana soglasja ali dovoljenja.

    Varnost objekta iz prejšnjega odstavka vključno z varnostjo pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi, radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, ki so v teh objektih ali v njih nastajajo, mora zagotoviti upravljavec objekta.

    Upravljavci jedrskih in sevalnih objektov morajo glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti pridobiti mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost so pravne ali fizične osebe, ki pridobijo pooblastilo organa, pristojnega za jedrsko varnost.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se izvajajo programi spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.

    Ugotovitve programov iz prejšnjega odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta upoštevati pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti zagotovljena finančna sredstva v vsej obratovalni dobi objekta in do zaključka razgradnje in, če je objekt odlagališče, za njegov dolgoročni nadzor po njegovem zaprtju.

    V vsej obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta in do zaključka razgradnje mora upravljavec zagotoviti zadostno število delavcev s primernimi znanji in spretnostmi, ki so usposobljeni in dodatno šolani za vse dejavnosti v zvezi s sevalno in jedrsko varnostjo. Upravljavec mora zagotoviti ustrezen odnos delavcev do sevalne in jedrske varnosti.

    Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je objekt voden varno in v skladu s predpisi. Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, izvajati, ocenjevati in nenehno izboljševati sistem vodenja in ga opisati v dokumentih sistema vodenja.

     

    Pravne podlage

  • Dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v sevalnem ali jedrskem objektu  in nadzora nad tem upravljanjem smejo opravljati delavci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede:

    • strokovne usposobljenosti in 
    • psihofizičnih lastnosti. 

    Podrobni splošni pogoji in pogoji za posamezne profile oziroma delovna mesta so navedeni v Pravilniku o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih.

    Kvalificirani delavec v upravljanju tehnološkega procesa mora pridobiti dovoljenje  za opravljanje teh del in nalog, ki ga izda organ, pristojen za jedrsko varnost, za največ pet let.

    Podrobneje

  • Dela in naloge na posameznih vodstvenih delovnih mestih v jedrski elektrarni lahko opravljajo osebe, ki imajo:

    • predpisano izobrazbo,
    • predpisane delovne izkušnje,
    • pridobljeno dovoljenje za opravljanje del in nalog

    Predpisani pogoji so podrobno opredeljeni v Pravilniku o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih.

    Podrobneje

  • Dela in naloge na posameznih vodstvenih delovnih mestih v raziskovalnem reaktorju lahko opravljajo osebe, ki imajo:

    •  predpisano izobrazbo,
    • predpisane delovne izkušnje,
    • zaključen predpisan program usposabljanja.

    Predpisani pogoji so podrobno opredeljeni v Pravilniku o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih.

     

    Podrobneje

  • Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v obratovalni dobi objekta zagotoviti, da:

    • obratuje ali poskusno obratuje v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami;
    • uporablja pisne postopke za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ki morajo zajemati vsa stanja objekta, predvidena v varnostnem poročilu;
    • spremlja svoje in tuje obratovalne izkušnje;
    • spremlja obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost in obratovanje objekta;
    • spremlja procese staranja opreme in izvaja ukrepe za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov;
    • vzdržuje, pregleduje in preizkuša sisteme in komponente objekta in s tem zagotavlja njihovo razpoložljivost, zanesljivost in zmožnost izpolnjevanja njihovih funkcij;
    • ima izdelan načrt zaščite in reševanja, ki ga izvaja po potrebi in ki je usklajen in se izvaja v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, pristojnimi za ravnanje v primeru jedrske nesreče;
    • zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih izvajalcev v sevalnem ali jedrskem objektu;
    • ravna z radioaktivnimi odpadki tako, da nastaja čim manj radioaktivnih odpadkov in njihovih izpustov v okolje po aktivnosti in po obsegu ter da se jih obdela in skladišči na način, ki je primeren za odlaganje in skladen z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
    • zagotavlja obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.

    Podrobne pogoje o fizičnem varovanju jedrskih objektov predpisuje Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi.

    Podrobne pogoje o zagotvaljanju varnosti po začetku obratovanja v sevalnih in jedrskih objektih predpisuje Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov.

    Pravne podlage

  • Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec objekta) mora zagotavljati redno, celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne oziroma jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi.

    Upravljavec objekta mora najpozneje 40 mesecev pred iztekom veljavnosti obratovalnega dovoljenja predložiti vsebino, obseg in časovni načrt izvedbe občasnega varnostnega pregleda v odobritev organu, pristojnemu za jedrsko varnost.

    Upravljavec objekta mora med izvajanjem občasnega varnostnega pregleda o poteku in izvajanju pregleda poročati organu, pristojnemu za jedrsko varnost.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora:

    • z občasnim varnostnim pregledom sistematično preveriti skupne učinke staranja objekta, učinke sprememb na objektu, obratovalne izkušnje, tehnični razvoj, vplive sprememb na lokaciji in vse druge možne vplive na sevalno ali jedrsko varnost ter ugotoviti skladnost s projektnimi osnovami, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje, z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi in mednarodno prakso, s tem pa potrditi, da je objekt vsaj tako varen, kakor je bilo predvideno med projektiranjem, in da je še naprej sposoben varno obratovati;
    • pri izvedbi občasnega varnostnega pregleda uporabiti najnovejšo, ustrezno, sistematično in dokumentirano metodologijo, ki temelji na determinističnem, pa tudi verjetnostnem pristopu k analizam in ocenam sevalne in jedrske varnosti;
    • čim prej odpraviti morebitna odstopanja od projekta objekta, ugotovljena med občasnim varnostnim pregledom, upoštevajoč njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
    • občasni varnostni pregled uporabiti za preverjanje in ureditev znanja o objektu in procesih ter njegove tehnične dokumentacije;
    • z občasnim varnostnim pregledom ugotoviti in oceniti varnostno pomembnost odstopanj od veljavnih standardov in najboljše mednarodne prakse;
    • izvesti vse primerne in smiselne spremembe, ki izhajajo iz občasnega varnostnega pregleda;
    • občasni varnostni pregled izvesti tako, da se za posamezno vsebino pripravi pisna ocena stanja, ki je dokumentirana in podprta z ustreznimi analizami.

    Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za odlagališče z rudarsko in hidrometalurško jalovino.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora najmanj tri leta pred rokom za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu pri pristojnem organu vložiti vlogo za odobritev vsebine, obsega in časovnega načrta izvedbe takega pregleda, ki jih pristojni organ potrdi z odločbo.

    Podrobneje

  • Upravljavec objekta mora o občasnem varnostnem pregledu objekta sestaviti poročilo in ga oddati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, v potrditev.

    Če iz poročila o občasnem varnostnem pregledu izhaja, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec objekta pripraviti predlog teh sprememb in sprememb varnostnega poročila skladno s predpisi.

    K vlogi za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu mora upravljavec objekta priložiti tudi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o izvedbi in rezultatih občasnega varnostnega pregleda ter o vplivih predlaganih ukrepov na sevalno in jedrsko varnost objekta.

    Organ, pristojen za jedrsko varnost, potrdi poročilo o občasnem varnostnem pregledu v 60 dneh od prejema popolne vloge.

    Upravljavec objekta mora v petih letih od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti spremembe.

    Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko na predlog upravljavca objekta rok iz prejšnjega odstavka tega člena za posamezne spremembe izjemoma podaljša za največ tri leta.

    Potrjeno poročilo o občasnem varnostnem pregledu je pogoj za podaljšanje dovoljenja za obratovanje objekta.

    Načrt sprememb in izboljšav, ki je del poročila o občasnem varnostnem pregledu, mora obsegati podroben opis vsake spremembe in izboljšave ter roke za vsako spremembo ali dejavnost posebej. V načrtu mora biti jasno označeno, iz katere ugotovitve ali priporočila občasnega varnostnega pregleda izhaja sprememba ali izboljšava.

    Podrobneje

  • Upravljavec objekta mora vsako nameravano spremembo v zvezi z objektom ali načinom upravljanja z njim ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli (v nadaljnjem besedilu: sprememba), ki vpliva ali bi posredno lahko vplivala na vsebino varnostnega poročila, oceniti glede na njen pomen za sevalno ali jedrsko varnost.

    Spremembe so glede na pomen za sevalno ali jedrsko varnost lahko spremembe:

    • o katerih je treba organ, pristojen za jedrsko varnost, le obvestiti;
    • katerih izvedbo je treba organu, pristojnemu za jedrsko varnost, priglasiti;
    • ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost in za katerih izvedbo je treba pridobiti odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.

    K predlogu sprememb mora upravljavec objekta priložiti predlog spremembe varnostnega poročila, oceno pomena za sevalno in jedrsko varnost in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta.

    Upravljavec objekta lahko začne uvajati predlagane spremembe, potem ko je organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi ocene pisno potrdil, da ni treba pridobiti odobritve sprememb.

    Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi obvestila predloga sprememb, o izvedenih spremembah najpozneje 12 mesecev po izvedenih delih obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost.

    Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi priglasitve predloga sprememb, mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih posredovati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, tudi spremembo varnostnega poročila.

    Če iz predloženih dokazil izhaja, da so izpolnjeni pogoji sevalne ali jedrske varnosti, organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri predlog sprememb v 90 dneh po prejemu popolne vloge z odločbo, v kateri tudi odredi izdelavo sprememb varnostnega poročila, in če je treba, določi tudi način, obseg in roke uvajanja sprememb iz varnostnega poročila.

    Upravljavec objekta začne z uvajanjem sprememb iz prejšnjega odstavka, ko mu ministrstvo, pristojno za okolje, odobri spremembe varnostnega poročila.

    Upravljavec lahko v vlogi za odobritev spremembe zaprosi za izvajanje posameznih del, ki pomenijo pripravo na uvajanje te spremembe, pred odobritvijo predloga spremembe iz prvega odstavka tega člena. Če iz predloženih dokazil izhaja, da sevalna in jedrska varnost med takimi deli ne bosta ogroženi in da ne bi bili ogroženi tudi ob morebitni zavrnitvi predlagane spremembe, lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, z začasno odločbo odobri taka dela še pred pridobitvijo strokovnega mnenja pooblaščenega izvedenca.

    Če po odobritvi spremembe iz prvega odstavka tega člena nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih bi bilo uvajanje te spremembe neprimerno ali bi imelo negativen vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, na predlog upravljavca razveljavi odobritev te spremembe.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pred nameravano spremembo opraviti varnostno presejanje, s katerim se določijo njene posledice na sevalno oziroma jedrsko varnost. Obseg presejanja je naveden v Prilogi 7 Pravilnika o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora po varnostnem presejanju iz prejšnjega odstavka opraviti varnostno oceno za spremembe, za katere se z varnostnim presejanjem ugotovi, da sodijo v kategorijo 2 ali 3. Varnostna ocena mora dokazati, da so upoštevani vsi varnostni vidiki spremembe in izpolnjena ustrezna varnostna merila ter da je sprememba skladna s specifikacijo vključenih SSK. Obseg varnostne ocene je naveden v Prilogi 8 Pravilnika o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov.

    Varnostne ocene ni treba opraviti za spremembe, za katere se med varnostnim presejanjem ugotovi, da so potrebne zaradi odprave nedvoumne napake (npr: tipkarske napake v dokumentih ali prilagoditve opreme parametrom, ki so že zajeti v veljavnih in potrjenih varnostnih analizah). Take spremembe se obravnavajo kot spremembe kategorije 1.

    Spremembo obratovalnih pogojev in omejitev je treba obravnavati kot spremembo kategorije 3, razen spremembe obratovalnih pogojev in omejitev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

    Če med obratovanjem objekta pride do nenadnih okoliščin, zaradi katerih bi bilo ogroženo stabilno in varno obratovanje objekta, upravljavec lahko izvede nujno začasno spremembo. Tako spremembo upravljavec obravnava kot spremembo kategorije 1, čeprav jo varnostno presejanje iz prvega odstavka tega člena in varnostna ocena iz drugega odstavka tega člena uvrščata v kategorijo 2. Upravljavec mora varnostno presejanje, varnostno oceno in obvestilo o izvedbi take spremembe dostaviti pristojnemu organu naslednji delovni dan po izvedbi spremembe. Uprava se do nje opredeli najpozneje v treh delovnih dneh.

    Podrobneje

  • Namerno dodajanje radioaktivnih snovi v proizvodnji krme, živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike ter uvažanje ali izvažanje takšnega blaga ni dovoljeno.

    Uporaba delovnih in bivalnih prostorov ter dajanje v promet in uporaba vode, živil, krme in izdelkov ni dovoljena, če so onesnaženi z radionuklidi tako, da koncentracija aktivnosti presega predpisane mejne vrednosti.

    Mejne vrednosti so predpisane v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih.

    Pravne podlage

  • Če gre za radioaktivno kontaminacijo zaradi izrednega dogodka, mora dekontaminacijo zagotoviti uporabnik vira sevanja v okviru sanacije posledic izrednega dogodka na predpisan način, kot mu je bila odrejena kot izjemni ukrep.

    Če radioaktivna kontaminacija zaradi uporabe vira sevanja ni posledica izrednega dogodka, mora uporabnik vira sevanja dekontaminacijo izvesti sam in o tem obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma organ, pristojen za varstvo pred sevanji, če gre za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.

    Sanacijo posledic izrednega dogodka izvajalcu sevalne dejavnost, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, zaradi katerega je nastal izredni dogodek, kot izjemni ukrep odredi minister, pristojen za okolje.

    Sanacijo posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi izreče kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, če prenehanje uporabe vira sevanja ali upravljanja objekta ni bilo izvedeno skladno s predpisi.

    Če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu in se ga ne uporablja v sevalnem objektu ali če gre za izredni dogodek pri radioloških posegih, izjemna ukrepa iz prejšnjih odstavkov odredi minister, pristojen za zdravje.

    Minister, pristojen za okolje, odredi izjemni ukrep na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost, minister, pristojen za zdravje, pa na podlagi predloga organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.

    Pravne podlage

  • Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da se:

    • z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ravna na predpisan način in
    • v največji možni meri izogne prelaganju bremen odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na prihodnje generacije.

    Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da odpadne radioaktivne snovi nastajajo v najmanjših možnih količinah.

    Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora oddajati radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo v nadaljnje ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe, razen radioaktivnih odpadkov, nad katerimi je predvidena opustitev nadzora.

    Ne glede na obveznost iz prejšnjega odstavka lahko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen čas skladišči in obdeluje upravljavec jedrskega objekta, ki je odpadke povzročil, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

    Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom plača povzročitelj oziroma njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali na drug način pridobil.

    Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan, odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom prevzame država.

    Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na ozemlju Republike Slovenije.

    Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora podatke o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva posredovati v centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

    Podrobneje so pogoji ravnanja z radioaktivnimi odpadki in poročanja predpisani v Pravilniku o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.

    Pravne podlage

  • Za vnos iz držav članic Evropske unije in iznos v države članice Evropske unije jedrskih snovi ter za uvoz in izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

    Vnos radioaktivnih snovi iz držav članic Evropske unije in iznos teh snovi v države članice Evropske unije urejajo pravni akti Evropske unije, ki veljajo neposredno na območju Evropske unije.

    Za tranzit jedrskih snovi in virov sevanja s pomembno aktivnostjo je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

    V postopku izdaje dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka se presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih in jedrskih snovi na ozemlju Republike Slovenije.

    Dovoljenje za vnos iz držav članic Evropske unije in za uvoz jedrskih snovi ter za uvoz radioaktivnih snovi se izda samo, če ima njihov prejemnik ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Če gre za vnos ali uvoz jedrskega goriva za prvo polnjenje reaktorske sredice, se dovoljenje izda, če ima prejemnik dovoljenje iz 10. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona.

    Dovoljenje se izda za eno ali več pošiljk za največ tri leta.

    Izdaja dovoljenja ne vpliva na siceršnjo odgovornost imetnika, prevoznika, lastnika ali prejemnika ali katerekoli druge osebe, udeležene pri prevozu pošiljke, glede sevalne ali jedrske varnosti po tem zakonu.

    Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in radioaktivne snovi se pošiljajo v embalaži, kot jo določajo predpisi s področja prevoza nevarnega blaga.

    Pri obravnavi vloge pristojni organ upošteva tudi potrdilo o načrtu fizičnega varovanja med prevozom, katerega pridobi od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Načrt fizičnega varovanja je treba izdelati le, če tako zahtevajo predpisi, ki urejajo fizično varovanje.

    Če gre za vlogo za pridobitev dovoljenja za večkratne pošiljke, je treba navesti še:

    • predvideno skupno število pošiljk in
    • vrsto radionuklidov in predvideno največjo posamično aktivnost ter predvideno največjo skupno aktivnost posamezne pošiljke.

    Vlogo za pridobitev dovoljenja za tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo je treba vložiti pri pristojnem organu vsaj dva meseca pred predvidenim tranzitom.

    Podrobneje

  • Pošiljatelj mora obvestiti prejemnika, organ države prejemnice pošiljke, ki je izdal soglasje iz prvega odstavka, ter upravni organ, ki je izdal dovoljenje za izvoz pošiljke, o datumu in uri odpreme vira sevanja s pomembno aktivnostjo najmanj sedem dni pred odpremo.

    Pravne podlage

  • Oseba, ki zastopa pošiljatelja v Republiki Sloveniji, mora 48 ur pred vstopom v Republiko Slovenijo pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje, prijaviti tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo.

    Oseba, ki je pridobila dovoljenje na podlagi vloge za dovoljenje, mora poročati pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje:

    • v roku 15 dni po poteku meseca, v katerem je bil izveden uvoz ali izvoz jedrske snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo, vnos jedrske snovi v državo članico EU ali iznos take snovi iz države članice EU ali izveden tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo;
    • v roku 21 dni po preteku vsakega trimesečja o uvozih in izvozih radioaktivnih snovi, izvedenih v preteklem trimesečju.

    Pravne podlage

  • Za vnos iz držav članic Evropske unije, iznos v države članice Evropske unije, uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti dovoljenje ali soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

    V postopku izdaje dovoljenja ali soglasja iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva od kraja izvora do kraja prejema pošiljke.

    Dovoljenje za  iznos v države članice Evropske unije in izvoz iz prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo soglasje pristojnega organa države, v katero so radioaktivni odpadki oziroma izrabljeno gorivo namenjeni in soglasja pristojnih organov držav, preko katerih potuje pošiljka, in če so pri osebi, ki iznaša radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo v države članice Evropske unije ali jih izvaža, izpolnjeni vsi pogoji za prevzem radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v primeru zavrnitve pošiljke.

    Dovoljenje za tranzit preko Evropske unije, ko je Republika Slovenija prva država članica tranzita, izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in države, v katero je pošiljka namenjena, kakor tudi držav, preko katerih potuje pošiljka, in če ima pošiljatelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke.

    Dovoljenje za uvoz izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če uvoznik dokaže, da ima za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo dovoljenje države izvora v primeru zavrnitve pošiljke, za uvoženo pošiljko pa je ministrstvo, pristojno za okolje, pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in držav, preko katerih potuje pošiljka.

    Dovoljenje se izda za eno ali več pošiljk za največ tri leta.

    Organ, pristojen za jedrsko varnost, ne dovoli izvoza radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva:

    • v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine; ali
    • v državo, ki je pogodbenica sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP ES iz Cotonouja) in ki ni država članica Evropske unije; ali
    • v tretjo državo, ki nima upravnih in tehničnih zmogljivosti ter upravne strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, kakor je navedeno v skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

    Izdaja dovoljenja ne vpliva na siceršnjo odgovornost imetnika, prevoznika, lastnika ali prejemnika ali katerekoli druge osebe, udeležene pri prevozu pošiljke, glede sevalne ali jedrske varnosti po tem zakonu.

    Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in radioaktivne snovi se pošiljajo v embalaži, kot jo določajo predpisi s področja prevoza nevarnega blaga.

    Podrobne pogoje glede izdaje dovoljenj in soglasij za vnos iz držav članic Evropske unije, iznos v države članice Evropske unije, uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva predpisuje Pravilnik o čezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

    Podrobneje

  • Za vnos iz držav članic Evropske unije, iznos v države članice Evropske unije, uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti dovoljenje ali soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

    V postopku izdaje dovoljenja ali soglasja iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva od kraja izvora do kraja prejema pošiljke.

    Soglasje za vnos iz držav članic Evropske unije in tranzit preko območja Republike Slovenije za pošiljke znotraj Evropske unije, izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pod pogoji, ki ne smejo biti strožji od tistih, ki so določeni za podobne pošiljke znotraj Republike Slovenije.

    Podrobne pogoje glede izdaje dovoljenj in soglasij za vnos iz držav članic Evropske unije, iznos v države članice Evropske unije, uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva predpisuje Pravilnik o čezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

    Podrobneje

  • Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izdelati oceno ogroženosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katero se ugotavlja ali je potrebno načrtovanje intervencijskih ukrepov zunaj območja sevalnega ali jedrskega objekta. Če so potrebni taki ukrepi, mora upravljavec izdelati načrt zaščite in reševanja, v nasprotnem primeru pa navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtu zaščite in reševanja objekta prikazati razvrstitev verjetnih izrednih dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo nevarnosti izrednega dogodka načrtovati obseg intervencijskega ukrepanja.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov izvajati ali zagotoviti izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, npr. zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida za potrebe izvajanja intervencijskega ukrepa jodne profilakse.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov zagotoviti tehnične in druge pogoje, da se med izrednim dogodkom zagotovita ocenjevanje posledic izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih intervencijskih ukrepov. Usposobljenost upravljavca za izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka se prikaže v varnostnem poročilu.

    Pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje in pri izvajanju načrtovanih intervencijskih ukrepov je treba zagotoviti:

    • da zaradi intervencije zmanjšana škoda za zdravje ljudi upraviči stroške in škodo, ki jih povzročijo intervencijski ukrepi;
    • da so način, obseg in trajanje intervencijskih ukrepov optimizirani tako, da je zmanjšanje škode za zdravje ljudi čim večje v primerjavi s povečano škodo zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov;
    • upoštevanje predpisanih mejnih doz za interventno izpostavljenost in intervencijskih nivojev.

    Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti z visokoaktivnim virom sevanja mora nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja posredovati vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja in podatke iz varnostnega poročila, ki se jih potrebuje pri izdelavi državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja.

    Upravljavec objekta mora vzdrževati pripravljenost na izredni dogodek in v primeru izrednega dogodka izvajati intervencijske ukrepe po načrtu zaščite in reševanja objekta in izvajati ukrepe, ki se nanj nanašajo v državnih in lokalnih načrtih zaščite in reševanja.

    Upravljavec objekta in nosilci izvajanja ukrepov po lokalnem in državnem načrtu zaščite in reševanja morajo o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja redno obveščati javnost.

    V primeru izrednega dogodka po tem zakonu mora upravljavec objekta zagotoviti, da so o dogodku v najkrajšem možnem času obveščeni organ, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi pristojni organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na prizadetem območju o pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka.

    Če gre za prevoz jedrskih snovi, radioaktivnih snovi, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, ima dolžnost obveščanja po prejšnjem odstavku prevoznik.

    Za način in obseg obveščanja splošne javnosti, prebivalstva na prizadetem območju in pristojnih ministrstev in organov po tem členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja obvestil javnosti o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se uporabljajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

    Pravne podlage

  • Upravljavec objekta, v katerem so jedrske snovi ali radioaktivne snovi, ki jih določi Vlada RS, in prevoznik jedrskih snovi morata zagotoviti izdelavo programa in načrta fizičnega varovanja in izvajanje ukrepov fizičnega varovanja objektov ali snovi v skladu z načrtom.

    Če gre za prevoz radioaktivnih snovi iz prejšnjega odstavka, se glede fizičnega varovanja upoštevajo določila predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

    Pravne podlage

  • Zavezanec za obratovalni in izredni monitoring radioaktivnosti je upravljavec sevalnega in jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje radioaktivne snovi v okolje.

    Obratovalni monitoring radioaktivnosti je monitoring radioaktivnosti okolja, ki nastaja zaradi emisije radioaktivnih snovi.

    Obratovalni monitoring radioaktivnosti je:

    • emisijski monitoring radioaktivnosti sevalnega ali jedrskega objekta vključno z monitoringom dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje in
    • emisijski monitoring radioaktivnosti ter monitoring radioaktivnosti živil in krme kot posledica obremenitev v okolju zaradi sevanja sevalnega ali jedrskega objekta.

    Izredni monitoring radioaktivnosti je monitoring radioaktivnosti okolja, ki nastaja zaradi sproščanja radioaktivnih snovi ob izrednih dogodkih.

    Zavezanec za monitoring radioaktivnosti lahko sam pridobi pooblastilo za izvajanje monitoringa ali pooblasti zunanjega izvajalca, ki ima pooblastilo pristojnega organa za izvajanje monitoringa.

    Pravne podlage

  • Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenja za uporabo vira sevanja, dovoljenja za uporabo objekta ali odločbe o statusu objekta mora vsako spremembo svojih podatkov nemudoma sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje, kot podlago za spremembo dovoljenja.

    Pravne podlage

  • Zaradi nadzora nad možnimi zlorabami jedrskih snovi, vodi organ, pristojen za jedrsko varnost, centralno evidenco jedrskih snovi.

    Centralno evidenco jedrskih snovi sestavljajo zbirke podatkov o jedrskih snoveh in z njimi povezane zbirke listin.

    V centralno evidenco jedrskih snovi se vnašajo podatki iz evidenc jedrskih snovi, ki jih morajo voditi imetniki jedrskih snovi v skladu s pravnimi akti EU.

    Podatki iz centralne evidence jedrskih snovi in z njimi povezane zbirke listin niso javni.

    Do podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le pristojni uradniki organa, pristojnega za jedrsko varnost, in pristojni inšpektorji. Imetnik jedrskih snovi lahko dostopa do tistih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na njegove jedrske snovi.

    Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti varovanje jedrskih snovi in organizirati njihovo hranjenje po območjih materialnih bilanc in za vsako območje materialnih bilanc zase voditi evidenco jedrskih snovi.

    Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti nemoteno delovanje opreme za trajni nadzor varovanja in za vodenje evidence jedrskih snovi ob neposrednem inšpekcijskem pregledu mednarodnih organizacij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

    O vsaki izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi mora imetnik jedrskih snovi takoj obvestiti policijo in organ, pristojen za jedrsko varnost, in izvesti vse, da ponovno vzpostavi celovit nadzor nad jedrskimi snovmi.

    Pravne podlage

  • Vsaka fizična ali pravna oseba, ki zgradi ali upravlja objekt za proizvodnjo, ločevanje, predelavo, shranjevanje in drugo uporabo osnovnih snovi ali posebnih cepljivih snovi, mora Komisiji skladno z Uredbo Komisije (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih prijaviti/poročati:

    • osnovne tehnične lastnosti objekta z uporabo ustreznega vprašalnika iz Priloge I. Za namene prvega odstavka se kot „raba“ jedrskih snovi šteje med drugim: proizvodnja energije v reaktorjih, raziskave v kritičnih objektih ali objektih ničelne energije, pretvorba, izdelava, predelava, shranjevanje, ločevanje izotopov in koncentracija rud ter ravnanje z odpadki in shranjevanje odpadkov;
    • vsako leto, okvirni program dejavnosti na podlagi Priloge XI, kjer so nakazani zlasti predvideni datumi popisa fizičnih inventarjev, vsaj 40 dni pred dejanskim popisom fizičnega inventarja program tega opravila vnaprej obvesti Komisijo, če se katere koli osnovne snovi ali posebne cepljive snovi izvozijo v tretjo državo, pošljejo iz države članice brez jedrskega orožja v državo članico z jedrskim orožjem ali pošljejo iz države članice z jedrskim orožjem v državo članico brez jedrskega orožja.
    • Vnaprejšnje obveščanje se zahteva le, če pošiljka presega en efektivni kilogram ali če objekt v isto državo prenese snovi v skupni količini, ki bi lahko presegla en efektivni kilogram v zaporednih dvanajstih mesecih. Čeprav nobena posamezna pošiljka ne presega enega efektivnega kilograma, se vnaprej obvesti Komisijo, če se katere koli osnovne snovi ali posebne cepljive snovi uvažajo iz tretje države, prejmejo v državi članici brez jedrskega orožja iz države članice z jedrskim orožjem ali prejmejo v državi članici z jedrskim orožjem iz države članice brez jedrskega orožja. Vnaprejšnje obveščanje se zahteva le, če pošiljka presega en efektivni kilogram ali če objekt iz iste države uvozi ali prejme snovi v skupni količini, ki bi lahko presegla en efektivni kilogram v zaporednih 12 mesecih. Čeprav nobena posamezna pošiljka ne presega enega efektivnega kilograma.
    • pošljejo Komisiji posebno poročilo, kadar nastopijo naslednje okoliščine:
      • če se zaradi kakršnega koli nenavadnega dogodka ali okoliščin domneva, da je prišlo oziroma lahko pride do povečanja ali izgube jedrskih snovi, ki presega meje, določene za te namene v posebnih določbah o nadzoru;
      • če se hramba nepričakovano spremeni glede na stanje, določeno v posebnih določbah o nadzoru, in sicer v tolikšni meri, da je nastala možnost nepooblaščenega iznosa jedrskih snovi;
      • v primeru večjih zamud med premeščanjem.

    Pravna ali fizična oseba, ki je v skladu z Uredbo 302/2005/Euratom (v nadaljenjem besedilu: uredba) zavezana poročati Evropski komisiji, mora poslati kopijo vseh uradnih dopisov hkrati tudi pristojnemu organu za jedrsko varnost v RS na način in v obliki, kakor je to določeno v uredbi.

    Pravne podlage

  • Vsaka fizična ali pravna oseba, ki zgradi ali upravlja objekt za proizvodnjo, ločevanje, predelavo, shranjevanje in drugo uporabo osnovnih snovi ali posebnih cepljivih snovi, mora vzdrževati sistem za knjigovodstvo in kontrolo jedrskih snovi. Sistem vključuje knjigovodske in obratovalne evidence in zlasti podatke o količinah, kategorijah, obliki in sestavi snovi v skladu z zahtevami UREDBE KOMISIJE (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih, njihovo dejansko nahajališče in obveznost nadzora, skupaj s podatki o prejemniku in pošiljatelju, kadar se jedrske snovi premeščajo.

    Sistem meritev, na katerih temeljijo zapisi, je skladen z najnovejšimi mednarodnimi standardi ali je glede kakovosti enakovreden tem standardom. Na podlagi teh zapisov, ki se hranijo najmanj pet let, mora biti mogoče ugotoviti in utemeljiti deklaracije, predložene Komisiji. Knjigovodski in obratovalni zapisi so na voljo inšpektorjem Komisije, in sicer v elektronski obliki, če se v tej obliki hranijo v objektu.

    Pogoji glede vodenja knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi so podrobneje predpisani v UREDBI KOMISIJE (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko opravljate čezmejno oziroma občasno. Pred prvim opravljanjem morate pridobiti dovoljenje pri pristojnem organu.

Pravne podlage

Zadnja sprememba:
25. 5. 2021