Trgovina na debelo z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za posebej urejen prostor v trgovini na debelo se štejeta:

• skladišče in
• veletržnica.

Skladišče za opravljanje trgovine na debelo je namenjeno prodajanju in skladiščenju blaga. Razporeditev opreme v skladišču mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih ter varno ravnanje z blagom.

• Minimalna oprema:
  • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso.

• Zunanjost prodajalne:
  • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda, 
  • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne, 
  • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa, 
  • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na tem prostoru zagotovljeno neovirano gibanje,

Veletržnica je posebej urejen prostor, na katerem se trguje na debelo v izvirno pakiranih enotah (zaboji, palete, zabojniki in podobno). Razporeditev opreme na veletržnici mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih ter varno ravnanje z blagom.

• Minimalna oprema:
  • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso.

• Zunanjost prodajalne:
  • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda.
  • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne.
  • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa.
  • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na tem prostoru zagotovljeno neovirano gibanje.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

• število in datum prevzemnega dokumenta,
• ime dobavitelja, 
• številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
• ime, mersko enoto in količino blaga, 
• prodajno ceno blaga, 
• podatke o spremembi prodajne cene blaga.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

Dokazila

Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

• varovanja zdravja ljudi in živali,
• varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
• prometa blaga in storitev in
• postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

Dokazila

Overitvena oznaka na merilu

Pravne podlage

• Zakon o meroslovju (ZMer-1)
• Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice

Z znakom za označevanje čistine (v nadaljevanju: znak čistine) se potrjuje, da ima izdelek iz plemenite kovine eno od standardnih stopenj čistine.

Znak čistine na izdelkih iz plemenitih kovin je sestavljen iz kombinacije treh številk, ki so lahko vtisnjene v okvir z merami 0,8 mm × 1,25 mm.

Znak čistine mora biti vtisnjen poleg znaka dobavitelja. Na izdelek je dovoljeno vtisniti samo en znak za označevanje čistine.

Pravne podlage

• Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
• Odredba o oblikah oznak skladnosti in znakov za označevanje čistine ter o načinu označevanja čistine na izdelkih iz plemenitih kovin

Če so oznake na izdelkih (znak dobavitelja in znak čistine) ustrezni, se pristopi k označitvi izdelkov z oznako skladnosti. Skladnost izdelkov s predpisanimi tehničnimi zahtevami potrdi Urad RS za meroslovje oziroma imenovana oseba s strani urada z oznako skladnosti.

V označitev z oznako skladnosti se predložijo le končni izdelki. Na zahtevo dobavitelja se lahko izdelki označijo tudi v delovnih prostorih dobavitelja.

Oznake skladnosti imajo obliko ščita, na katerem so kemijska oznaka za plemenito kovino, oznaka SI in številka območne enote urada.

Dobavitelj je dolžan zagotoviti skladnost izdelkov s predložitvijo izdelkov uradu v preskus in označitev z oznako skladnosti ali z vzdrževanjem predpisane tehnične dokumentacije (t. i. samodeklaranti).

1. Samodeklarat mora vzdrževati tehnično dokumentacijo z naslednjimi poglavji:

• proizvodni proces,
• vhodna in izhodna kontrola proizvodnega procesa – preskušanje izdelkov,
• označevanje izdelkov,
• korektivni in preventivni ukrepi,
• vodenje dokumentacije in hranjenje zapisov,
• poročila.

Tehnično dokumentacijo mora vzdrževati tako samodeklarant, ki je izdelovalec izdelkov iz plemenitih kovin, kot samodeklarant, ki je uvoznik izdelkov iz plemenitih kovin.

Dobavitelj je dolžan po opravljenih preskusih sam označiti izdelke z oznako skladnosti "S" na predpisanem mestu.

2. Preskus in označitev izdelkov z oznako skladnosti izvaja Urad za meroslovje.

Dobavitelj mora vložiti zahtevo za preskus in označitev izdelkov iz plemenitih kovin z oznako skladnosti, v kateri navede število izdelkov, njihovo skupno maso in čistino zlitine.

Če laboratorij pri preskusu ugotovi, da ima predloženi izdelek standardno stopnjo čistine, ki je označena na izdelku in izpolnjuje druge predpisane tehnične zadeve, ga označi z oznako skladnosti. Če izdelek pri preskusu ne dosega skladnosti na izdelku označene standardne stopnje čistine ali da ne izpolnjuje drugih predpisanih tehničnih zahtev, laboratorij Urada zavrne zahtevo za označitev z oznako skladnosti. Na pisno zahtevo dobavitelja se ponovni preskus izdelka opravi v drugem akreditiranem laboratoriju. Ugotovitve ponovnega preskusa so dokončne.

3. CCM oznaka

Na željo dobavitelja lahko Urad RS za meroslovje preskušene izdelke dodatno (poleg oznake z državnim žigom) označi še s CCM oznako. Omenjena oznaka predstavlja najvišjo stopnjo zagotavljanja kakovosti preskušanja izdelkov iz plemenitih kovin in omogoča neovirano prodajo slovenskih izdelkov na mednarodnem trgu. Prav tako velja tudi, da izdelkov, ki so bili označeni s CCM oznako v katerikoli drugi državi članici Konvencije o preskušanju in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin, v Sloveniji ni treba dodatno preskušati in se lahko dajo neposredno v promet.

V RS veljajo oznake skladnosti, če so bili izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala RS.

Pravne podlage

• Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
• Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije, ki jo izdelajo in vzdržujejo dobavitelji izdelkov iz plemenitih kovin pri samostojnem zagotavljanju skladnosti izdelkov s predpisi
• Odredba o oblikah oznak skladnosti in znakov za označevanje čistine ter o načinu označevanja čistine na izdelkih iz plemenitih kovin
• Navodilo o načinu označevanja izdelkov iz plemenitih kovin

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Izdelki, kot so nakit, zlatarjevo, urarjevo ali srebrarjevo blago ali drugi izdelki, izdelani v celoti ali delno iz plemenitih kovin oziroma njihovih zlitin, morajo biti v prodajalnah ločeni od drugega blaga.

V prostorih, kjer se izdelki prodajajo, morajo biti na vidnem mestu obešene slikovne podobe oznak skladnosti in preglednica standardnih stopenj čistine plemenitih kovin.

Kupec mora imeti na voljo povečevalno steklo, s katerim je mogoče oznake na izdelku jasno videti in razločiti.

Pravne podlage

• Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)

Dobavitelj, ki sam zagotavlja skladnost izdelkov iz plemenitih kovin s predpisi (samodeklarant), je dolžan poravnati letni strošek preverjanja po tarifi letnih stroškov za preverjanje.

Letni stroški preverjanja in s tem povezano število pregledov so odvisni od obsega letne proizvodnje in uvoza izdelkov posameznega dobavitelja. Letni strošek preverjanja se določi za tekoče koledarsko leto glede na celotno količino vseh izdelkov, ki jih je dobavitelj izdelal in uvozil v preteklem koledarskem letu. V primeru, da je dobavitelj hkrati izdelovalec in uvoznik, se letni strošek preverjanja določi glede na dejavnost, ki je prevladujoča.

Preverjanje se opravi najmanj enkrat na leto. Preverja se sistem zagotavljanja skladnosti izdelkov, tehnično dokumentacijo in skladnost izdelkov v tehnični dokumentaciji.

Letni strošek preverjanja dobavitelj plača sam. Prvič strošek poravna pred izdajo odločbe o znaku dobavitelja. Pozneje je treba strošek poravnati vsakič po preteku enega leta od dneva zadnjega plačila. Rok je 15 dni od izstavitve računa.

Pravne podlage

• Uredba o stroških ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov iz plemenitih kovin

Javna raba jezika je pomembna tudi pri prodaji izdelkov in storitev. Pri označevanju in predstavljanju teh je treba zagotoviti primerne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve. Informacije morajo biti podane v slovenščini oziroma v potrošniku na slovenskem območju zlahka razumljivem jeziku.

V primeru prodaje živil, zdravil in fitofarmacevtskih sredstev je treba v slovenščini na ovojnino natisniti deklaracijo in navodilo za uporabo. Dodatno se lahko uporabi tudi tuj jezik.

Pravne podlage

• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)

Uvoz blaga je vnos blaga iz tretje države (iz države ali z ozemlja, kjer se ne uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske unije) ali s tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije (otok Heligoland, ozemlje Busingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d'Italija in italijanske vode Luganskega jezera), na carinsko območje Unije.

Oseba, ki želi uvoziti blago, mora na predpisan način in v predpisani obliki vložiti uvozno carinsko deklaracijo. Deklaracija v elektronski obliki se izpolni v skladu s Prilogo C in D Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447, ter v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23). Priloge deklaracije so dokumenti, potrebni za izvedbo želenega carinskega postopka (npr. račun, potrdilo o poreklu, dovoljenje …).

Pri uvozu se obračunava carina, DDV, ter glede na vrsto blaga lahko tudi DMV (motorna vozila) ali trošarina, če gre za uvoz trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter energenti in električna energija).

Pošiljke z blagom, katerega vrednost (brez vključene poštnine) ne presega 150 EUR, so oproščene plačila carine in se zanje obračuna samo DDV. Izjema so pošiljke, ki jih fizična oseba pošilja fizični osebi v vrednosti do 45 evrov. Te pošiljke so oproščene plačila carine in DDV.  Pri uvozu alkoholnih in tobačnih izdelkov ter parfumov in toaletnih vod navedene oprostitve ne veljajo.

Za pošiljke v vrednosti nad 150 EUR je potrebno obračunati carino in DDV. Osnova za obračun carine je carinska vrednost blaga, v katero se v celoti vključuje tudi poštnina do namembnega kraja. Carinska vrednost se največkrat izračuna na podlagi transakcijske vrednosti in zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu), stroške ki so nastali do meje Unije, kot na primer stroški prevoza, embaliranja, zavarovanja  in licenčnine če predstavljajo pogoj za prodajo blaga. V primeru, da carinske vrednosti ni možno določiti na podlagi transakcijske vrednosti se izračuna na podlagi ostalih metod vrednotenja.

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavlja carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 % oziroma znižani stopnji 9,5 % (npr. živila) ali 5 % (npr. knjige).

Pravne podlage

• Carinski zakonik Unije

Na trg se lahko dajejo samo varni proizvodi.

Varen proizvod pomeni vsak proizvod, ki v normalnih ali realno predvidljivih pogojih uporabe, vključno s svojo življenjsko dobo in po potrebi z zagonom, montažo in predpisanim vzdrževanjem, ne predstavlja nikakršne nevarnosti ali pa samo minimalno nevarnost, ki se ob primerni uporabi proizvoda oceni za sprejemljivo in skladno z visoko ravnjo varnosti in zdravja oseb z upoštevanjem predvsem:

• lastnosti proizvoda, vključno z njegovo sestavo, embalažo ter navodili za montažo in po potrebi za namestitev in vzdrževanje,
• vpliva na druge proizvode, kadar se utemeljeno predvideva, da bo uporabljen z njimi,
• predstavitve proizvoda, označevanja, opozoril in navodil za uporabo in odstranjevanje ter drugih oznak ali podatkov o proizvodu,
• vrste potrošnikov, ki so v nevarnosti, kadar uporabljajo proizvod, predvsem otrok in starejših.

Proizvodi, ki so dani na trg, morajo biti označeni s primernimi, jasno zapisanimi in lahko razumljivimi opozorili v slovenskem jeziku o nevarnostih, ki jih lahko predstavlja.

Pravne podlage

• Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1)

Povezave

• Varnost potrošniških proizvodov