Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Zdravnik je temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti.

Zdravnik specialist mora pri uresničevanju svojih pravic, svoboščin in dolžnosti vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost izvajanja zdravniške službe ter ugled zdravniškega poklica.

Zdravnik specialist je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen. Zdravnik specialist svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Zdravnik specialist se mora pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.

Zaposleni zdravnik specialist sodeluje pri odločanju o sestavi delovne skupine, za katere strokovno delo je odgovoren.

Zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo vse spodaj navedene pogoje.

Zdravnik specialist mora imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost, biti vpisan v register zdravnikov in imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju - licenco.

Pogoji

  • Zdravnik sme začeti opravljati zdravniško službo z vpisom v register zdravnikov, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije. Zdravniška zbornica Slovenije upravlja zdravniški register kot upravljalec zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva.

    Vpis v register se opravi na zahtevo zdravnika, ki izpolnjuje zahtevane pogoje. O vpisu v register ter izbrisu iz njega zbornica izda odločbo v upravnem postopku. Za vpis v register zdravnik vloži pri zbornici izpolnjeno vlogo.

    Zdravnik vlogi priloži dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev za vpis v register. Zdravniku ni potrebno prilagati dokazil iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Te podatke pridobi uradna oseba po uradni dolžnosti.

    Izbris iz registra se opravi:

    • če zdravnik s pisno vlogo izjavi, da ne želi biti več vpisan v register;
    • če registracija zanj ni obvezna;
    • po končanem opravljanju občasne oziroma priložnostne zdravniške službe;
    • če zdravnik ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima kot član zbornice, na podlagi odločitve izvršilnega odbora;
    • na zahtevo razsodišča zbornice;
    • ob smrti zdravnika.

    Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik.

    Pripravništvo traja šest mesecev in se konča s strokovnim izpitom. Zdravniki pripravniki smejo opravljati zdravniško službo, za katero se usposabljajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

    Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

    Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister za zdravje in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja. Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.

    Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in izpolnjujejo  predpisane pogoje za izvajanje pripravništva. Delodajalec je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.

    Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja, ki je odgovoren za izvedbo posameznega programa pripravništva.

    Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka. Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.

    Podrobneje

  • Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister.

    Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.

    Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:

    • strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine;
    • prvo pomoč - organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine;
    • urgentno medicino za doktorje medicine;
    • socialno medicino, razen za doktorje medicine in magistre farmacije;
    • socialno farmacijo za magistre farmacije in farmacevtske tehnike;
    • osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

    Ministrstvo tekoče vodi seznam pravnih virov in strokovne literature, ki pomagajo pripravniku za pripravo na strokovni izpit. Seznam je na voljo na sedežu in spletni strani ministrstva.

    Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu za zdravje.

    Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.

    Pripravnik mora biti obveščen o času in kraju strokovnega izpita najmanj 14 dni pred dnevom izpita. Strokovni izpit je usten, razen iz predmeta urgentna medicina, ki je sestavljen iz pisnega, praktičnega in ustnega dela. Komisija oceni celoten uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov.

    Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu.

    Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov - popravni izpit. Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati cel izpit. Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.

    Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:

    • delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu;
    • pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.

    Stroški celotnega strokovnega izpita za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce znašajo 200,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz enega predmeta znašajo 50,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz predmeta urgentna medicina za zdravnike znaša 150,00 evrov.

    Podrobneje

  • Zdravnik, ki je opravil strokovni izpit, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.

    Specializacija zdravnikov je oblika podiplomskega strokovnega usposabljanja, ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij medicine ali dentalne medicine.

    Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja in z opravljenim specialističnim izpitom.

    Zdravniku se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tisti del programa opravljenega pripravništva, ki po vsebini ustreza programu specializacije.

    Vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo, sprejme pa Zdravniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom. Program posameznih specializacij določa:

    • obseg znanja in veščine, ki jih mora zdravnik specializant obvladati do zaključka specializacije;
    • vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije;
    • druge vsebine in postopke za opravljanje posameznih specializacij.

    Specializacijo zdravnikom odobri Zdravniška zbornica Slovenije na podlagi javnega razpisa, ki se izvede za posamezna območja, določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju regijah.  Zbornica z javnim razpisom dvakrat letno razpiše specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe za posamezna specialistična področja in posamezne regije. Razpis se objavi na spletnih straneh zbornice, najava o objavi pa v zborničnem glasilu Isis.

    Usposabljanje specializanta se izvaja pri pooblaščenih izvajalcih v regiji, za katero  je bil izveden javni razpis. Zunaj regije pa se izvaja, če v njej za to specializacijo ni pooblaščenega izvajalca ali če pooblaščeni izvajalec nima prostega delovnega mesta za tako usposabljanje.

    Specializant se zaposli za čas trajanja specializacije praviloma v javnem zdravstvenem zavodu, ki ga določi Zdravniška zbornica Slovenije, in sicer v regiji, za katero opravlja specializacijo.

    Vlogo s prijavo na razpis se pošlje priporočeno po pošti na naslov zbornice in mora vsebovati:

    • dokazilo o zaključenem študiju na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji, ali potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje medicinske fakultete, ali odločbo o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine ali doktor dentalne medicine, pridobljeno v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja;
    • dokazilo o strokovnem izpitu, opravljenem v Sloveniji, oziroma dokazilo, iz katerega je razvidno, da je do datuma vložitve vloge opravil najmanj dve tretjini programa pripravništva v Republiki Sloveniji;
    • izjavo, da bo po končani specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo s strani izvajalca javne zdravstvene službe v regiji, ki je praviloma javni zdravstveni zavod, za katero kandidira, in sicer za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije;
    • zdravniško spričevalo o predhodnem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu za delovno mesto specializanta, opravljenem pri pooblaščenem zdravniku medicine dela, prometa in športa;
    • druga dokazila, ki so potrebna za prijavo na posamezno vrsto specializacijo (veljavna licenca za družinsko medicino, veljavna licenca za pediatrijo in ipd.).

    Izbirna merila so:

    • povprečna ocena dodiplomskega študija;
    • mnenje dosedanjih mentorjev ter dosedanji dosežki in reference;
    • mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom.

    Na podlagi predloga pristojne uradne osebe predsednik zbornice izda eno odločbo o specializaciji za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo v določeni regiji. Specializant lahko samo enkrat po odobritvi specializacije zaprosi za odobritev druge specializacije.

    Specializacija poteka pri pooblaščenih izvajalcih tako, da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene specialnosti medicine oziroma dentalne medicine.

    Zdravniki specializanti smejo opravljati zdravniško službo, za katero specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja. Specializant lahko med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh del in storitev. Mentorje imenuje Zdravniška zbornica Slovenije na predlog pooblaščenega izvajalca specializacij.

    Podrobneje

  • Specializaciji sledi specialistični izpit. K specialističnemu izpitu lahko pristopi le specializant, ki opravi predpisani program specializacije.

    Specializant na Zdravniško zbornico Slovenije naslovi vlogo za opravljanje specialističnega izpita. K vlogi priloži ustrezno izpolnjen list zdravnika specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in potrdila, na podlagi katerih je v poteku specializacije pridobil znanja, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del in storitev. Opravljanje specialističnega izpita z odločbo odobri zbornica.

    Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.

    Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del. Tričlanska izpitna komisija, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov, odloča z večino glasov. Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje s pohvalo.

    Če kandidat ni opravil specialističnega izpita, lahko izpitna komisija predlaga zbornici podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za njeno nadaljevanje. Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.

    Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu podpišejo predsednik Sveta za izobraževanje oziroma za doktorje dentalne medicine predsednik Odbora za zobozdravstvo, predsednik zbornice in predsednik izpitne komisije.

    Na podlagi potrdila o opravljenem specialističnem izpitu in na podlagi vloge zdravnika specialista zbornica izda licenco za opravljanje določene specialnosti.

    Podrobneje

  • Zdravniku oziroma doktorju dentalne medicine (v nadaljevanju: zdravniku), ki ima ustrezno izobrazbo in usposobljenost in je vpisan v register zdravnikov, Zdravniška zbornica Slovenije podeli licenco. Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju.

    Licenca se podeli za določen čas - dobo sedmih let. Zdravniku se licenca podeli po opravljeni specializaciji, za področje zobozdravstva pa po pripravništvu in uspešno opravljenem strokovnem izpitu.

    Zdravniku, ki je opravil specialistični izpit v Republiki Sloveniji in izpolnjuje vse pogoje za podelitev licence, se licenca podeli po uradni dolžnosti. Zbornica zdravniku, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, izda odločbo o podelitvi licence v roku 30 dni od opravljenega specialističnega izpita. Licenčna listina se izda v roku osmih dni po dokončnosti odločbe o podelitvi licence.

    Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo na področju, za katerega ima licenco. Zdravniško službo smejo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo samostojno opravljati zdravniki specialisti, doktorji dentalne medicine in doktorji dentalne medicine specialisti, če izpolnjujejo vse navedene pogoje. Zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so pridobili strokovni naziv doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo vse pogoje.

    Doktorji dentalne medicine smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so pridobili strokovni naziv doktorji dentalne medicine oziroma doktorji dentalne medicine specialisti, če so pridobili strokovni naziv doktorji dentalne medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo vse pogoje.

    Zdravniku lahko Zdravniška zbornica Slovenije začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v skladu z akti zbornice. Trajni odvzem licence se lahko izreče zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu v primeru, ko je takšno ravnanje zdravnika povzročilo trajne hujše posledice na zdravju ali smrt bolnika.

    Začasen odvzem licence do največ pet let se lahko izreče:

    • če je zdravnik v postopku podaljšanja licence napoten na dodatno strokovno usposabljanje, pa ni do izteka licence uspešno opravil preizkusa strokovne usposobljenosti;
    • če se ugotovi, da zdravnik s svojim delom lahko resno ogroža bolnikovo zdravje ali življenje;
    • če je zdravniku s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno opravljanje dejavnosti ali poklica;
    • če se ugotovi, da zdravnik ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje dejavnosti;
    • če se po podelitvi licence ugotovi, da zdravnik ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev na veljaven način ali da pri svojem delu z bolniki ne uporablja slovenskega oziroma, kjer je primerno, italijanskega ali madžarskega jezika.

    Zdravnik, ki želi pridobiti licenco, mora izpolnjevati obveznosti, ki jih imajo člani Zdravniške zbornice Slovenije in ne sme opravljati zdravilske dejavnosti.

    Zdravnik, ki preizkusa strokovne usposobljenosti ne opravio uspešno ali ne pride na preizkus v določenem roku, se mora na svoje stroške ob rednem delu dodatno strokovno izpopolnjevati na ustreznem strokovnem področju. Po drugem neuspešnem preizkusu strokovne usposobljenosti oziroma če se drugič ne odzove na poziv za opravljanje preizkusa, zdravniku zbornica odvzame dovoljenje za samostojno delo.

    Podrobneje

Priznavanje kvalifikacij

Za priznanje vaših v EU pridobljenih poklicnih kvalifikacij, so v RS predpisani naslednji postopki:

Čezmejno/občasno opravljanje poklica

Za čezmejno/začasno priznavanje poklica zdravnika specialista je potrebno oddati prijavo na Ministrstvo za zdravje. Prijavo s preverjanjem poklicne kvalifikacije in izdajo dovoljenja pa morajo oddati zdravniki specialisti na naslednjih področjih:

  • intenzivna medicina
  • travmatologija
  • transfuzijska medicina
  • žilna kirurgija
  • otroška nevrologija
  • klinična fiziologija
  • sodna medicina
Zadnja sprememba:
8. 9. 2021