Zavezanci za plačilo davka od dohodka so vse pravne osebe domačega in tujega prava.

Zavezanci rezidenti so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje. Za rezidenta se šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.

Nerezidenti so obdavčeni po teritorialnem načelu, kar pomeni, da so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj.

Poslovna enota nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji, to je zlasti:

  • pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drugi kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri,
  • gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.

Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki ima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, ter posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali kateri koli drugi neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta.

 

Davčna stopnja

Splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb znaša 19 odstotkov.

Stopnja za davčni odtegljaj od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, je 15 odstotkov.

Davčna osnova

Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2.

Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in opravijo priglasitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek.

Uporaba sistema poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove je možna pod naslednjimi pogoji:

  • če prihodki zavezanca, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero zavezanec uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 evrov ali
  • če prihodki zavezanca ne presegajo 100.000 evrov in če je bila pri njem obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki v višini 80 odstotkov davčno priznanih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Davčno obdobje je v tem primeru koledarsko leto. Spremljanje oziroma tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost davčnega zavezanca.

Zavezanec, čigar povprečje prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov.

Četrti odstavek 67.d člena ZDDPO-2 določa, da se za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena ZDDPO-2 za poseben primer šteje, če gre za povezanost med osebami. V zvezi s tem je v petem odstavku 67.d člena ZDDPO-2 določena opredelitev povezanih oseb z napotitvijo na že veljavne zakonske definicije povezanih oseb (16. in 17. člen ZDDPO-2), dodatno se širi obseg definicije družinskih članov na brate in sestre, vendar le za ugotavljanje povezanih oseb po dopolnjenem 67.d členu ZDDPO-2. Nadalje šesti odstavek 67.d člena ZDDPO-2 določa, da se prihodki zavezanca in povezanih oseb za potrebe določanja višine prihodkov seštevajo. Sedmi odstavek 67.d člena ZDDPO-2 pa določa, da se prihodki ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Dokazno breme je na zavezancu.

Zavezanci, ki začnejo poslovati na novo, lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v prvem in, če so začeli poslovati v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem davčnem obdobju, če davčnemu organu v roku, predpisanemu z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasijo da bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Davčne olajšave

Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav, vendar največ v višini davčne osnove, je možno za naslednje namene:

  • za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva,
  • za zaposlovanje,
  • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • za donacije,
  • za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah,
  • olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.

Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub, davčnih olajšav po določbah ZDDPO-2 in določbah drugih zakonov, ki določajo zmanjšanje davčne osnove na podlagi ZDDPO-2, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij, se prizna največ v višini 63% davčne osnove.

Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanje davka

Davek od dohodkov pravnih oseb obračunavate in plačujete po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, sestavljenega  za davčno obdobje.

Davčno obdobje za obračun davka od dohodkov pravnih oseb je koledarsko leto, lahko pa izberete, da bo vaše davčno obdobje enako vašemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

Davčni obračun morate predložiti pristojnemu finančnemu uradu, kjer ste vpisani v davčni register najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če je vaše davčno obdobje enako koledarskemu letu.

Če sestavljate davčni obračun za davčno obdobje, ki je enako poslovnemu letu in se razlikuje od koledarskega leta, predložite davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.

Razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom na podlagi davčnega obračuna morate plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Preveč plačani znesek davka vrne davčni organ najkasneje v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna.

Davčni obračun predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki. Za oddajo obrazca morate predhodno pridobiti digitalno potrdilo.

Med davčnim obdobjem plačujete akontacijo davka v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v 10 dneh po dospelosti.

Akontiranje davka

Med davčnim obdobjem plačujete akontacijo davka v mesečnih ali trimesečnih obrokih in sicer

  • v mesečnih obrokih (če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov), ali
  • v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v 10 dneh po dospelosti.

Določanje akontacije pri novoustanovljenih davčnih zavezancih

Če pričenjate s poslovanjem na novo, si sami izračunate akontacijo davka.

Za ta namen v davčnem obračunu izračunate predvideno davčno osnovo za davčno obdobje, za katerega boste plačevali akontacijo. Obrazloženi izračun predvidene davčne osnove v davčnem obračunu, višino akontacije ter obrokov akontacije predložite davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.

Obrazloženi obračun predložite davčnemu organu tudi v primeru, če je v predvidenem davčnem obračunu izračunana izguba.

Več o davku od dohodkov pravnih oseb+

Zadnja sprememba:
5. 7. 2022