Osebni stečaj podjetnika
Pogoj za sprožitev osebnega stečaja podjetnika posameznika (s.p.) ali zasebnika (zdravnik, kmet, odvetnik…) je insolventnost dolžnika.
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik postane dolgoročno plačilno nesposoben (njegovi dolgovi so večji od celotnega njegovega premoženja) ali če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost).
Samostojni podjetnik je insolventen, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti.
Postopek osebnega stečaja
Predlog za začetek postopka
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži tako dolžnik kot tudi njegov upnik pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.
Predlog lahko dolžnik vloži na naroku (dolžnik s pomočjo strokovnega delavca na zapisnik sestavi predlog za začetek osebnega stečaja), lahko pa ga vloži tudi pisno. Predlogu mora dolžnik priložiti poročilo o stanju njegovega premoženja (popis premoženja in seznam transakcijskih računov). V tej fazi je priporočljivo predlagati tudi odpust obveznosti.
Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti notarsko overjen, razen v primeru, da slednji poda predlog za začetek osebnega stečaja na naroku (na zapisnik) - v tem primeru notarske overitve ne potrebuje.
Stroški postopka
Dolžniku (novela ZFPPIPP-F) ni več potrebno založiti predujma za začetek postopka osebnega stečaja. Še vedno pa mora to storiti upnik, če sam predlaga začetek osebnega stečaja.
Omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Samostojnemu podjetniku z uvedbo osebnega stečaja preneha status podjetnika oziroma zasebnika.
V postopku osebnega stečaja stečajni upravitelj vodi dolžnikove posle in razpolaga z dolžnikovim premoženjem.
Obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja
Dolžnik je dolžan stečajnemu upravitelju, ki vodi njegov postopek, nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov.
Dolžnik mora stečajnemu upravitelju ali sodišču na njuno zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Dolžnikova zamolčanost ali navajanje neresničnih podatkov predstavlja kaznivo dejanje krive izpovedbe.
Zaključek postopka
Osebni stečaj se zaključi, ko je unovčeno vse dolžnikovo premoženje in se konča preizkusno obdobje pri odpustu obveznosti. Formalno pa se zaključi s sklepom sodišča.
Predlog za odpust obveznosti
Če je dolžnikovo premoženje premajhno za poplačilo vseh dolgov, dolžnik ni prost teh obveznosti. Upniki lahko poplačilo obveznosti uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka.
Zato ima dolžnik, ki v osebnem stečaju ne uspe odplačati vseh obveznosti, možnost, da na sodišče, ki vodi postopek, pred zaključkom osebnega stečaja vložiti prošnjo za odpust obveznosti. Ponavadi se to stori hkrati z vložitvijo predloga za začetek osebnega stečaja.
Če sodišče odobri odpust obveznosti, se odpustijo vse obveznosti oziroma dolgovi dolžnika, ki so nastali do začetka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so upniki svoje terjatve prijavili v stečajno maso ali ne.
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja (dolžino obdobja določi sodišče glede na družinske razmere in zdravstveno ter osebno stanje dolžnika). Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
Ugovor zoper odpust obveznosti
Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, če ugotovi, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti ali pa če dolžnik v preizkusnem obdobju krši svoje obveznosti.
Katero premoženje se lahko odvzame dolžniku?
Dolžniku se lahko vzame in proda premoženje, ki spada v stečajno maso.
Iz stečajne mase so izvzeti predmeti in prejemki, za katere Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)v 79. in 101. členu določa, da so izvzeti iz izvršbe.
Izvršbe se z začetkom osebnega stečaja ustavijo.
Poslovanje podjetnika ali zasebnika v osebnem stečaju
Podjetnik ali zasebnik lahko po začetku osebnega stečaja začne poslovati samo pod pogojem, da to dovoli sodišče. Za pridobitev tovrstnega dovoljenja mora podjetnik oziroma zasebnik na sodišče vložiti predlog, v katerem mora navesti opis poslov, načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo,opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi s tem, da poslovanje ne bo negativno vplivalo na poplačilo upnikov. Dolžnik lahko sodišču predlaga tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala itd., potrebni za poslovanje. Za tovrstno izvzetje premoženja iz stečajne mase je podjetnik oziroma zasebnik dolžan plačevati mesečno nadomestilo.