Carinski postopki

Carinski zakonik Unije (CZU) določa, da mora biti vsako blago, predloženo carinskim organom, dano v ustrezen carinski postopek ali ponovno izvoženo iz carinskega območja Unije. Oseba lahko glede na svoje gospodarske potrebe prosto izbere carinski postopek, če so izpolnjeni pogoji za njegovo uporabo.

Carinski postopki po CZU so:

• sprostitev v prosti promet,
• posebni postopki (tranzit, hramba, določena raba, oplemenitenje),
• izvoz.

Carinjenje blaga obsega izvedbo vseh carinskih formalnosti za prepustitev blaga v izbrani carinski postopek ali njegov ponovni izvoz. Carinski organi pri tem preverijo izpolnjevanje zakonskih pogojev ter po potrebi obračunajo in poberejo uvozne dajatve.

Za blago, ki se daje v carinski postopek, je treba vložiti carinsko deklaracijo, s katero oseba v predpisani obliki in na predpisan način izrazi voljo, da se blago da v izbrani carinski postopek.

Za pomoč pri vložitvi carinske deklaracije in izvedbi uvoznega carinskega postopka se uvozniki oz. izvozniki lahko obrnejo na podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem v carinskih zadevah (špedicije).

Sprostitev v prosti promet (uvoz blaga)

Uvoz blaga je vnos blaga iz tretje države ali s tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije (otok Heligoland, ozemlje Busingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d'Italija in italijanske vode Luganskega jezera), na carinsko območje Unije.

Oseba, ki želi uvoziti blago, mora na predpisan način in v predpisani obliki vložiti uvozno carinsko deklaracijo. Deklaracija v elektronski obliki se izpolni v skladu s  Prilogo B Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447, ter Pravilnikom o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23, 100/23, 22/25 in 1096/26). Priloge deklaracije so dokumenti, potrebni za izvedbo želenega carinskega postopka (npr. račun, potrdilo o poreklu, dovoljenje, prevozni dokumenti,…).

Carinske dajatve se obračunajo na podlagi podatkov, navedenih v carinski deklaraciji.

Višina uvoznih dajatev je odvisna od uvrstitve blaga v kombinirano nomenklaturo, porekla blaga, carinske vrednosti oz. količine. Pri carinjenju blaga se uporabljajo stopnje, predpisane v carinski tarifi. Carinska stopnja in ostali morebitni ukrepi v zvezi z uvozom in izvozom blaga se lahko ugotovijo s pomočjo brskalnika TARIC.

Za uvoženo blago je praviloma treba plačati carino in davek na dodano vrednost (DDV), za trošarinske izdelke tudi trošarino, pri uvozu novih ali rabljenih motornih vozil iz tretjih držav pa poleg carine in DDV še davek na motorna vozila (DMV).

Izvoz blaga

Izvoz blaga je iznos unijskega blaga s carinskega območja Unije v tretjo državo ali na tretje ozemlje, ki ni del carinskega območja Unije. Blago je lahko namenjeno dokončnemu izvozu oziroma se začasno izvozi na oplemenitenje, obisk sejma ipd. 

Za blago, ki bo izneseno s carinskega območja EU, se v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije, pri pristojnem uradu vloži predodhodna deklaracija. Ta je v obliki:

• carinske deklaracije, kadar je blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, dano v carinski postopek, za katerega se zahteva takšna carinska deklaracija,
• deklaracije za ponovni izvoz,
• izstopne skupne deklaracije.

Za dajanje blaga v izvozni postopek so pristojni naslednji finančni uradi, ki izvajajo carinjenje:

• finančni urad, pristojen za kraj, kjer je sedež izvoznika,
• finančni urad, pristojen za kraj, kjer je blago zapakirano ali naloženo za izvozno pošiljko,
• drug finančni urad, ki je pristojen za upravne namene za zadevno operacijo.

Če vrednost blaga ne presega 3000 EUR na pošiljko in na deklaranta ter zanj ne veljajo prepovedi in omejitve, je poleg navedenih uradov, za dajanje blaga v izvozni postopek, pristojen tudi finančni urad, pristojen za kraj izstopa blaga s carinskega območja Unije.

Izvozna deklaracija se vloži v elektronski obliki. Priloge so dokumenti, predpisani za izvedbo izvoznega carinskega postopka (račun, prevozni dokument, izvozno dovoljenje za kmetijsko blago ...).

Carinski postopek izvoza obsega poleg carinskega nadzora nad blagom tudi izvajanje ukrepov prepovedi in omejitev ter ukrepov trgovinske politike. Izvoženo blago je v skladu z 52. členom Zakona o davku na dodano vrednost oproščeno plačila davka, kar izvoznik dokazuje z ustreznimi dokazili o izstopu blaga s carinskega območja Unije.

V posameznih primerih vložitev elektronske carinske deklaracije ni potrebna, ampak se lahko blago izvozi z ustnim deklariranjem. Takšen način prijave se lahko odobri za blago nekomercialne narave v potnikovi osebni prtljagi, za blago komercialne narave, če ne presega bodisi vrednosti 1000 EUR bodisi neto mase 1000 kg, in za drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo.

Tranzit blaga

Postopek tranzita Unije omogoča, da se blago  prepelje med dvema krajema na carinskem območju ali med več v državami, udeleženimi v tranzitnem postopku, ne da bi bilo treba za blago plačati uvozne dajatve.

Postopek tranzita Unije/skupni tranzitni postopek je elektronsko podprt, zanj se obvezno vloži elektronska carinska deklaracija v sistem NCTS (New Computerised Transit System).

Elektronsko poslovanje s carino

Carinske formalnosti se praviloma izvajajo elektronsko z uporabo informacijskih sistemov carinskih organov. Elektronsko vlaganje deklaracij in drugih predpisanih podatkov omogoča učinkovitejšo izvedbo carinskih postopkov ter hitrejšo komunikacijo med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi.

Registracija EORI

Sistem EORI (Economic Operators Registration and Identification System) je vzpostavljen za namene registriranja gospodarskih subjektov.

Sistem EORI omogoča registracijo in identifikacijo oseb, vključenih v poslovanje na carinskem področju. Bistvo sistema je v tem, da je oseba z eno identifikacijsko številko (t. i. številko EORI) razpoznana v celotni Evropski uniji. Oseba uporabljala eno samo številko EORI za vse carinske operacije v EU.

Gospodarskim subjektom, ki so ustanovljeni v Sloveniji in slovenskim fizičnim osebam ni potrebno vlagati nobenih zahtevkov za pridobitev EORI številke. Slovenija se je pri vpeljavi tega sistema odločila, da bo številka EORI enaka veljavni davčni številki s predpono SI.

e-Carina

Finančna uprava RS nudi na področju elektronskega poslovanja (carine, trošarine in okoljske dajatve) pravnim in fizičnim osebam dostop do sistema eCarina, ki omogoča uporabo nekaterih aplikacij ali izmenjavo elektronskih sporočil s pomočjo programske opreme pravnih ali fizičnih oseb.

Podrobnejše informacije o prvi prijavi in dostopu do portala eCarina so na voljo tukaj.

Na portalu eCarina je možnost uporabe naslednjih brezplačnih aplikacij:

• Pooblastila (urejanje podatkov o subjektih, pooblaščencih, uporabnikih in njihovih pravicah uporabe aplikacij oz. posameznih področij elektronskega poslovanja)
• TARIC3 (nomenklatura, uvoz/izvoz, meursing, uredbe, protidamping/izravnalne dajatve, računsko – kontrolni modul, trendi tarifnih kvot SKP)
• E-TROD (prijava zavezanca za področje trošarin in okoljskih dajatev, predložitev obračunov trošarine in obračunov s področja okoljskih dajatev, predložitev napovedi prejema trošarinskih izdelkov in napovedi odpreme trošarinskih izdelkov ter predložitev zahtevka za vračilo trošarine in zahtevka za vračilo okoljske dajatve)
• EMCS (predložitev in potrditev elektronskega trošarinskega dokumenta)
• eIzvršbe (pošiljanje predlogov za izvršbo)
• Vpogled v instrumente zavarovanja (splošnih carinskih, trošarinskih in tranzitnih)

Poleg aplikacij znotraj portala eCarina so gospodarskim subjektom na voljo tudi brezplačne aplikacije, ki jih nudi Evropska komisija.

eCarina

 Več o carinskih postopkih si lahko preberete na spletni strani Finančne uprave.