Koncesijska pogodba za ribiško upravljanje
Ribiško upravljanje se izvaja na podlagi koncesije v ribiških okoliših.
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je registrirana za opravljanje dejavnosti ribištva,
- da ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku,
- da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa ni bila izdana pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje,
- da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi,
- ima ustrezne prostore za opravljanje administrativnih zadev,
- ima računalniško opremo, ki omogoča dostop do ribiškega katastra.
Naloge koncesionarja so:
- priprava in sprejem letnega programa,
- izvajanje ribolova,
- izvajanje elektroribolova za sonaravno vzrejo, intervencijske odlove rib in za potrebe znanstveno - raziskovalnega dela,
- aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib,
- izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib,
- vodenje predpisanih evidenc,
- poročanje,
- strokovno usposabljanje ribičev,
- izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe
- druge naloge, povezane s koncesijo.
Koncesionar mora zagotoviti tudi izvajanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z ribolovnimi viri.
Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede pristojni organ. Koncesija se podeli za 30 let. Pri izboru koncesionarja se upošteva višina ponujene koncesijske dajatve. Pri več ponudbah z enako višino koncesijske dajatve se upošteva še:
- upravljanje z ribogojnimi objekti, ki so namenjeni vzreji vrst rib, ki so v ribiškogojitvenih načrt predvidene za repopulacijo,
- število strokovno usposobljenih delavcev v ribištvu.
Koncesionar prejme odločbo o izbiri koncesionarja. Izbrani koncesionar sklene koncesijsko pogodbo s pristojnim organom.
Koncesionar mora zagotoviti strokovno usposobljen kader, in sicer ribiškega gospodarja, izvajalca elektroribolova, ribiškega čuvaja ter ribogojca, v kolikor ima ribogojnico.
Društvo, ki želi pridobiti koncesijo mora imeti ustrezno število članov, od njih ne sme zahtevati pristopnine ter mora omogočati nakup ribolovnih dovolilnic tudi nečlanom.
Pogoji in dokazila
Navedeni pogoji veljajo za dejavnost Ribiško upravljanje
-
Ribiški gospodar mora biti strokovno usposobljenj za izvajanje nalog ribiškega gospodarja.
Ribiški gospodar je lahko vsak polnoleten državljan RS, ki ima opravljen izpit za strokovno usposobljenega delavca, ki opravlja naloge ribiškega gospodarja.
Ribiški gospodar je zadolžen za operativne naloge, kot so:
- načrtovanje gospodarjenja z ribiškim okolišem,
- skrb za čuvanje okoliša (ribiško-čuvajska služba),
- izlove v gojitvenih potokih,
- nakup rib za vlaganje v vode ter
- poročanje in sodelovanje z resornim ministrstvom.
-
Izvajalec elektroribolova je lahko vsak polnoleten državljan RS, ki ima opravljen izpit za strokovno usposobljenega delavca, ki opravlja naloge izvajalca elektroribolova.
Izvajalec elektroribolova je zadolžen za pripravo in upravljanjem elektroagregatov, pripomočkov za odlov in organizacijo elektroribolova. Izvaja tudi elektroribolov z upoštevanjem specifičnosti vodnega okolja ter velikosti in vrsto rib. Opravlja tudi transport in vlaganje rib v vode.
-
Ribiški čuvaj je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima že tri leta izpit za ribiča in ima opravljen izpit za ribiškega čuvaja. Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je ribiški čuvaj uradna oseba ter ima značko in službeno izkaznico.
Ribiški čuvaji opravljajo ribiškočuvajsko službo, katere naloge so:
- nadzor nad ribolovom po tem zakonu;
- nadzor nad ribolovnimi dovolilnicami, plenom in ribiškimi pripravami po tem zakonu;
- pomoč in nasveti ribičem;
- obveščanje centra za obveščanje ob poginih rib;
- spremljanje posegov;
- evidentiranje in obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja o nenapovedanih posegih na vodnih in priobalnih zemljiščih ribiškega okoliša;
- sprotno vodenje evidence in mesečno poročanje o opravljanju ribiškočuvajske službe na način in v obliki, kot ju predpiše minister;
- obveščanje ribiške inšpektorice oziroma inšpektorja.
Pri izvajanju svojih nalog sme ribiški čuvaj izvajati naslednje ukrepe:
- pregledati ribolovno dovolilnico in pregledati listine za ugotovitev istovetnosti ribiča, ki lovi ribe ali se zadržuje ob vodi s priborom za ribolov;
- pregledati ribolovni pribor, vabe, ribolovno opremo in uplen ribiča;
- začasno zaseči ribolovno opremo in vabe ribiču, ki lovi ali se zadržuje ob vodi, če nima ribolovne dovolilnice ali lovi na prepovedan način;
- trajno zaseči protipravno ujete ribe, ki postanejo last izvajalca ribiškega upravljanja;
- prodajati ribolovne dovolilnice;
- odvzeti ribolovno dovolilnico ribiču, ki lovi na prepovedan način.
Ribiškega čuvaja na predlog izvajalca ribiškega upravljanja imenuje in razreši Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Imenovan je za obodobje šestih let. Po preteku šestih let je lahko ribiški čuvaj ponovno imenovan.
-
Društvo, ki želi pridobiti koncesijo mora imeti najmanj 30 članov oziroma članic. Omogočiti mora nakup ribiških dovolilnic tudi nečlanom.
Društvo ne sme omejevati članstva in svojim novim članom ne sme zaračunavati pristopnine.
Pravne podlage