Specialistični izpit

Specializaciji sledi specialistični izpit. K specialističnemu izpitu lahko pristopi le specializant, ki opravi predpisani program specializacije.

Specializant na Zdravniško zbornico Slovenije naslovi vlogo za opravljanje specialističnega izpita. K vlogi priloži ustrezno izpolnjen list zdravnika specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in potrdila, na podlagi katerih je v poteku specializacije pridobil znanja, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del in storitev. Opravljanje specialističnega izpita z odločbo odobri zbornica.

Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.

Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del. Tričlanska izpitna komisija, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov, odloča z večino glasov. Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje s pohvalo.

Če kandidat ni opravil specialističnega izpita, lahko izpitna komisija predlaga zbornici podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za njeno nadaljevanje. Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.

Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu podpišejo predsednik Sveta za izobraževanje oziroma za doktorje dentalne medicine predsednik Odbora za zobozdravstvo, predsednik zbornice in predsednik izpitne komisije.

Na podlagi potrdila o opravljenem specialističnem izpitu in na podlagi vloge zdravnika specialista zbornica izda licenco za opravljanje določene specialnosti.