Izdelovalec konservatorskega načrta za prenovo

S strokovnim izpitom se ugotovi in oceni usposobljenost kandidata za opravljanje strokovnih del na področju varstva kulturne dediščine, za katerega se je kandidat izpopolnjeval.

Izpiti se delijo glede na področja varstva kulturne dediščine: konservatorsko, konservatorsko-restavratorsko in muzejsko področje. Izpiti se poleg tega delijo glede na zahtevano izobrazbo, ki je potrebna za pridobitev naziva.

Posameznik, ki je opravil izpit z določenega področja varstva kulturne dediščine in začne opravljati delo na drugem področju varstva kulturne dediščine, mora opraviti dopolnilni del izpita s področja varstva kulturne dediščine, ki ga opravljeni izpit ni zajemal. Dopolnilni del izpita mora opraviti v roku enega leta od začetka opravljanja dela na drugem področju varstva kulturne dediščine.

Posameznik, ki je v času od zaposlitve pridobil višjo stopnjo izobrazbe od tiste, v okviru katere je opravil izpit, opravi dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi. Če že opravlja delo, ki ustreza njegovi novo pridobljeni višji izobrazbi, mora opraviti dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na to delo.

Kandidat se lahko prijavi na izpit, ko opravi najmanj polovico predpisane pripravniške dobe oziroma dobe izpopolnjevanja.

Na izpit se prijavi s pisno prijavo. Po popolni prijavi z vsemi dokazili predsednik izpitne komisije določi izpraševalca za posebni del izpita in ocenjevalca pisne naloge ter odobri prijavljeno temo pisne naloge ali določi drugo temo pisne naloge oziroma kandidata na predlog njegovega mentorja oprosti izdelave pisne naloge.

Izpit obsega splošni in posebni del. Za kandidate z najmanj 1. stopnjo visoke izobrazbe v konservatorski dejavnosti obsega izpit tudi pisno nalogo.

Splošni del izpita je praviloma pisni. Enoten je za vse kandidate, ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Kandidat je oproščen splošnega dela izpita, če je že opravil izpit iz drugega področja varstva kulturne dediščine. Obliko izpitnega vprašalnika določijo izpraševalci in traja lahko največ 60 minut. Kandidat je splošni del izpita opravil uspešno, če je dosegel 60% skupnega števila točk.

Posebni del izpita se opravlja pisno in/ali ustno. Obsega znanja glede na vrsto strokovnega dela, na katerega se pripravlja kandidat. Posebni del izpita je sestavljen iz občega dela in izbranega podpodročja. Podpodročje si kandidat izbere glede na zaposlitev, delovno mesto in strokovno področje, na katerem deluje.

Posamezniki s srednjo stopnjo izobrazbe v konservatorski dejavnosti opravljajo posebni del izpita iz občega dela.

Vprašalnik iz posebnega dela mora biti prilagojen stopnji izobrazbe in strokovnemu delu kandidata. Posebni del izpita traja največ 90 minut, kandidat pa ga uspešno opravi, če je dosegel 60% skupnega števila točk pri vsakem posameznem predmetu.

Znanje, ki ga je kandidat pokazal pri posameznem izpitnem predmetu, oceni izpraševalec z »uspešno« ali »neuspešno«. Kandidat, ki je ocenjen »neuspešno« pri enem predmetu, lahko ponovi izpit iz tega predmeta v roku, ki ga določi komisija in ki ne sme biti krajši od 20 dni od dne, ko je opravljal izpit. Kandidat, ki je ocenjen »neuspešno« iz dveh ali več predmetov, se mora ponovno prijaviti na izpit in ponovno opravljati celoten izpit.

Kandidatu, ki je opravil izpit, ministrstvo izda potrdilo o opravljenem izpitu.

Stroške izpita krije pristojna organizacija oziroma drugi subjekt varstva ali kandidat. Strokovni izpit je za pripravnike, ki so pripravniki v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v državnih ali pooblaščenih muzejih, Arhivu Republike Slovenije in Narodni in univerzitetni knjižnici, brezplačen. Ostali kandidati morajo poravnati stroške izpita ob prijavi in priložiti kopijo dokazila o plačilu.

Podrobneje