Konservatorsko-restavratorski tehnik
Naloga konservatorsko-restavratorskega tehnika je fizično ohranjanje kulturne dediščine za sedanje in bodoče generacije. Konservatorsko-restavratorski tehnik prispeva k razumevanju kulturne dediščine v smislu njenega estetskega in zgodovinskega pomena in njene fizične celovitosti. Pomaga pri izvajanju diagnostičnih preiskav, konservatorski in restavratorski obdelavi predmetov kulturne dediščine in pri dokumentaciji vseh opravljenih postopkov na njih.
Pogoji
-
Naziv pridobi strokovni delavec s srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo ustrezne smeri, ki ustreza peti ravni izobrazbe po SOK in 4. ravni po EOK in ki je opravil strokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite na področju varstva, za katero se je izpopolnjeval.
Pravne podlage
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
- Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine
- Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana -
Namen strokovnega izpopolnjevanja je seznaniti kandidata z različnimi oblikami varstva snovne in nesnovne kulturne dediščine in kulturnih vrednot naravne dediščine, s širšim in ožjim področjem strokovnega dela, za katerega se izpopolnjuje, ter ga usposobiti za samostojno strokovno delo.
Strokovno izpopolnjevanje mora kandidat opraviti pred pristopom k strokovnemu izpitu. Določi ga izvajalec strokovnega izpopolnjevanja po vnaprej določenem programu in pod vodstvom mentorja.
Strokovno izpopolnjevanje se opravlja v pristojni organizaciji ali drugem subjektu varstva, kjer je kandidat zaposlen, od tega najmanj 20 delovnih dni v pristojni organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva za katerega se kandidat izpopolnjuje. Za kandidate, zaposlene v organizacijah, v katerih ni mogoče imenovati ustreznega mentorja, se strokovno izpopolnjevanje opravlja v sodelovanju z drugo organizacijo, ki ima mentorja.
Strokovno izpopolnjevanje traja za kandidate za pridobitev strokovnega naziva tehnik šest mesecev, za pridobitev strokovnega naziva sodelavec devet mesecev, za pridobitev strokovnega naziva kustos, konservator, konservator-restavrator dvanajst mesecev.Pravne podlage
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
- Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana -
Opravljen strokovni izpit je pogoj za opravljanje strokovnega dela na področju varstva kulturne dediščine. Pogoji za pristop k strokovnemu izpitu so: ustrezna izobrazba in opravljeno strokovno izpopolnjevanje (pripravništvo).
Kandidat mora vložiti prijavo za opravljanje izpita na obrazcu, ki je na voljo na spletni strani izvajalca izpitov, Ministrstva za kulturo.
Prijava mora biti vložena najmanj tri mesece pred izvedbo izpita, v katerem želi kandidat opravljati izpit, in mora vsebovati:
- osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega bivališča (ulica, kraj, pošta) kandidata,
- podatke o doseženi izobrazbi ter podatke o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah na področju dejavnosti varstva,
- vrsto izpita, ki ga želi opraviti,
- program strokovnega izpopolnjevanja za opravljanje izpita,
- dokazila o možnih oprostitvah iz 40. člena Pravilnika o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine.
Kandidat, ki se prijavi na izpit za sodelavca, kustosa, konservatorja, konservatorja-restavratorja, mora poleg prilog iz prejšnjega odstavka ob prijavi na izpit predložiti še predlog teme pisne naloge.
Priloge:- Dokazila o izobrazbi
- Dokazila o zaposlitvi
- Dokazila o izpopolnjevanju
- Ocena mentorja
- Poročilo mentorja o strokovnem izpopolnjevanju
- Dokazila o možnih oprostitvah
Več informacij o strokovnih izpitih.
Pravne podlage
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
- Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
Priznavanje kvalifikacij
Za priznanje vaših v EU pridobljenih poklicnih kvalifikacij, so v RS predpisani naslednji postopki: