Socialni oskrbovalec na domu

Poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti.

Vstopni pogoji za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za oskrbo na domu so:

• končana osnovna šola,
• starost na d 25 let,
• pet let delovnih izkušenj pri delu z ljudmi - formalnih in neformalnih,
• zaključen potrjen program usposabljanja v socialnem varstvu s področja socialne oskrbe.

Programe poklicne kvalifikacije za oskrbo na domu izvajajo pooblaščeni izvajalci verificiranih programov strokovnega usposabljanja za področje socialne oskrbe.

Postopek pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije za oskrbo na domu

Pravne podlage

• Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK)
• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev

Strokovni delavci in strokovni sodelavci so se dolžni stalno izobraževati in usposabljati.

Izobraževanje pomeni vključevanje v verificirane programe izobraževalnih organizacij.

Usposabljanje pomeni vključevanje v verificirane programe za opravljanje novih, dopolnjujočih delovnih nalog in izpopolnjevanje za pridobitev dopolnilnih znanj za opravljanje obstoječih delovnih nalog s področja socialnega varstva.

Delavci se morajo strokovno izpopolnjevati, in sicer:

• delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta
• delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri leta
• delavci s srednjo strokovno izobrazbo, ki delajo na delovnih mestih, na katerih opravljajo storitve za uporabnike oziroma varovance; najmanj 14 dni na vsaka tri leta
• delavci, ki so razporejeni na delovna mesta od I. do IV. tarifne skupine; najmanj en dan na vsaka tri leta za delovna mesta I. tarifne skupine; najmanj dva dni na vsaka tri leta za delovna mesta II. tarifne skupine; najmanj tri dni na vsaka tri leta za delovna mesta III. tarifne skupine in najmanj štiri dni na vsaka tri leta za delovna mesta IV. tarifne skupine v primerih, ko obstajajo za ta delovna mesta ustrezni izobraževalni programi in ko gre za potrebe delovnega procesa.

Delavci se strokovno izpopolnjujejo:

• s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu (v katerem delajo) na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje strokovno znanje;
• s praktičnim delom v ustreznih strokovno organiziranih organizacijah ali zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje;
• na tečajih;
• seminarjih;
• kongresih in simpozijih.

Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih. Izvajalec socialno varstvenih storitev pošlje svoje delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v tujino predvsem takrat, ko v domačih organizacijah tako izpopolnjevanje ni mogoče. Izvajalec storitev lahko pošlje na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi delavce s srednjo strokovno izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zavoda.

Dokazila

• Organizatorji programov stalnega strokovnega usposabljanja skupaj s Socialno zbornico Slovenijeo udeležencem programov izdajo potrdilo o udeležbi in sodelovanju v programu.
• Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju, je po opravljenem izpopolnjevanju dolžan predložiti potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje organizaciji, ki je delavca na izpopolnjevanje poslala, pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.

Pravne podlage

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev
• Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja