Strokovni delavec v dejavnosti pomoči družini za dom

Strokovni delavci za izvajanje dejavnosti pomoč družini za dom morajo imeti:

• zaključeno višjo ali visoko šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo in imajo triletne izkušnje v skupinskem delu ali
• zaključeno višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo ali
• zaključeno višjo ali visoko šolo pedagoške, socialno pedagoške, psihološke ter defektološke smeri

in triletne izkušnje s skupinskim delom.

Dokazila

• Diploma - izvirnik ali overjena kopija ali neoverjena kopija in izvirnik na vpogled
• Dokazilo o pridobljenih delovnih  izkušnjah

Pravne podlage

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev

Pripravništvo je usmerjena, načrtovana in stalna skrb za organizirano vpeljevanje in usposabljanje mladih šolanih kadrov v delo, za načrtno izpopolnjevanje in prilagajanje izobrazbene strukture zaposlenih zahtevanim pogojem dela, poslovanja in gospodarjenja.

Pripravništvo je oblika posebne skrbi za sistematično vključevanje mladih strokovnjakov v delovni proces po končani pridobitvi izobrazbe.

Cilj pripravništva je izobraževanje in vzgajanje za delo in osebni razvoj. Namen pripravništva je, da pripravnik opravi program praktičnega usposabljanja, s katerim:

• pridobi splošna znanja s področja socialnega varstva,
• umesti strokovno znanje s teoretične ravni na praktično poklicno raven,
• poglobi znanja, veščine in tehnike, potrebne za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva,
• se pripravi za strokovni  izpit.

Pripravnik opravlja pripravništvo praviloma pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje, ali izjemoma drug dogovor o sodelovanju, lahko pa se zaradi izpopolnjevanja v posameznih vejah stroke usposablja tudi/ali pri drugih izvajalcih socialno varstvene dejavnosti.

Mentor skupaj s pripravnikom pripravi dokumentacijo o opravljenem pripravništvu, ki je potrebna za pristop k opravljanju strokovnega izpita.

 

Dokazila

Dokumentacija o opravljenem pripravništvu vsebuje:

• program usposabljanja,
• pripravniški dnevnik, 
• oceno mentorja o pripravnikovi uspešnosti pri usposabljanju

Pravne podlage

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Strokovni izpit na področju socialnega varstva opravljajo zaposleni in drugi delavci na področju socialnega varstva, ki so se usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo doseženo ustrezno izobrazbo, ter delavci, ki želijo opravljati naloge strokovnega vodje izvajalca socialno varstvenih storitev.

Strokovne izpite izvaja po javnem pooblastilu Socialna zbornica Slovenije. Strokovni izpit se izvaja v prostorih Socialne zbornice Slovenije. Kandidati pošljejo prijavnico (Obr. SZS SI-1)  z dokazili o izpolnjevanju pogojev najmanj mesec dni pred želenim izpitnim rokom.

Izpitni roki so določeni enkrat na mesec. Izpit traja dva dni.

Pisni del se načeloma izvaja drugi teden v mesecu, ustni del pa v tretjem tednu. V poletnem času, julija in avgusta, se izpiti ne izvajajo. V mesecu decembru se izpiti izvajajo v prvi polovici meseca.

Pisni del strokovnega izpita: naslov pisne naloge je določen iz zbirnega področja, ki ga kandidat označi v prijavnici. Pisni del predstavlja začetek izvajanja strokovnega izpita. Kandidati prejmejo vabilo najmanj 15 dni pred določenim izpitnim rokom.

Ustni del strokovnega izpita: poteka po programu strokovnega izpita na področju socialnega varstva. Kandidati, ki so opravljali strokovni izpit na drugem področju, k vlogi priložijo dokazila in v tem primeru lahko opravljajo dopolnilni strokovni izpit. Program strokovnega izpita s pravnimi in drugimi viri, ki podrobneje opredeljujejo vsebine programa strokovnega izpita, strokovna služba zbornice letno revidira.

Kandidati so o podrobnejših zakonskih vsebinah iz programa strokovnega izpita in o tem, katera znanja kandidat morajo osvojiti, natančneje vedno seznanjeni tudi na pripravljalnih seminarjih za strokovni izpit. Seznam izvajanja posameznih pripravljalnih seminarjev, ki jih skozi vse leto izvaja zbornica, je sproti objavljen v mesečnem napovedniku izobraževanj.

Cena strokovnega izpita (tudi dopolnilnega) je 225,00 EUR z vključenim 22-odstotnim DDV. Če kandidati popravljajo eno od področij, je cena 125,00 EUR z vključenim 22-odstotnim DDV.

Dokazila

Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu

Pravne podlage

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register
• Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva
• Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva

Strokovni delavci in strokovni sodelavci so se dolžni stalno izobraževati in usposabljati.

Izobraževanje pomeni vključevanje v verificirane programe izobraževalnih organizacij.

Usposabljanje pomeni vključevanje v verificirane programe za opravljanje novih, dopolnjujočih delovnih nalog in izpopolnjevanje za pridobitev dopolnilnih znanj za opravljanje obstoječih delovnih nalog s področja socialnega varstva.

Delavci se morajo strokovno izpopolnjevati, in sicer:

• delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta
• delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri leta
• delavci s srednjo strokovno izobrazbo, ki delajo na delovnih mestih, na katerih opravljajo storitve za uporabnike oziroma varovance; najmanj 14 dni na vsaka tri leta
• delavci, ki so razporejeni na delovna mesta od I. do IV. tarifne skupine; najmanj en dan na vsaka tri leta za delovna mesta I. tarifne skupine; najmanj dva dni na vsaka tri leta za delovna mesta II. tarifne skupine; najmanj tri dni na vsaka tri leta za delovna mesta III. tarifne skupine in najmanj štiri dni na vsaka tri leta za delovna mesta IV. tarifne skupine v primerih, ko obstajajo za ta delovna mesta ustrezni izobraževalni programi in ko gre za potrebe delovnega procesa.

Delavci se strokovno izpopolnjujejo:

• s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu (v katerem delajo) na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje strokovno znanje;
• s praktičnim delom v ustreznih strokovno organiziranih organizacijah ali zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje;
• na tečajih;
• seminarjih;
• kongresih in simpozijih.

Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih. Izvajalec socialno varstvenih storitev pošlje svoje delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v tujino predvsem takrat, ko v domačih organizacijah tako izpopolnjevanje ni mogoče. Izvajalec storitev lahko pošlje na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi delavce s srednjo strokovno izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zavoda.

Dokazila

• Organizatorji programov stalnega strokovnega usposabljanja skupaj s Socialno zbornico Slovenijeo udeležencem programov izdajo potrdilo o udeležbi in sodelovanju v programu.
• Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju, je po opravljenem izpopolnjevanju dolžan predložiti potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje organizaciji, ki je delavca na izpopolnjevanje poslala, pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.

Pravne podlage

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev
• Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja