Visokošolski sodelavec
Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela.
Nazivi visokošolskih sodelavcev so:
- asistent,
- bibliotekar,
- strokovni svetnik,
- višji strokovni sodelavec,
- strokovni sodelavec,
- učitelj veščin.
Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let. V ostale nazive so visokošolski sodelavci izvoljeni za dobo, ki je določena v statutu visokošolskega zavoda.
Kandidati so lahko izvoljeni v nazive za področja, ki jih opredeli visokošolski zavod.
Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.
Pogoji
-
V naziv:
- asistenta je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje in je med študijem dosegel povprečno oceno najmanj prav dobro (8);
- strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje in 15 let ustrezne strokovne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
- višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje in 10 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
- strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje in dve leti ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
- učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje in pet let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
- bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj 2. stopnje, tri leta ustrezne prakse in izkazano sposobnost za samostojno strokovno delo.
Pravne podlage
-
Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
Usposobljenost za umetniško delo se izkazuje z dokumentiranimi javnimi ali javnosti dostopnimi izvedbami avtorskih del, javnimi ali javnosti dostopnimi predstavitvami ali objavami umetniških del in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na posameznem umetniškem področju štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
Podrobni elementi dokazovanja usposobljenosti za strokovno in umetniško delo so določeni v Minimalnih standardih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
Pravne podlage
-
Posameznik mora imeti preverjene pedagoške sposobnosti.
Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, bibliotekarja in asistenta ob prvi izvolitvi.
Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.
Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela.
Elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv so:
- razumljivost ter sistematičnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij ter preverjanj znanja;
- uspešno mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih, doktoratih in vseživljenjskem ter drugem podiplomskem izobraževanju, mentorstvo študentom v izmenjavi in pri študentskem raziskovalnem delu;
- odnos do študentov;
- spodbujanje k znanstvenemu, umetniškemu, pedagoškemu in strokovnemu delu;
- priprava, strokovna, pedagoška in metodična oziroma didaktična vrednost pedagoških pripomočkov, študijskih gradiv in učbenikov;
- razvijanje laboratorijev ali drugih specializiranih enot, ki podpirajo pedagoški proces;
- z dokazili potrjeno pedagoško usposabljanje po splošnih programih pedagoškega usposabljanja ali individualnih programih visokošolskega zavoda.
Pravne podlage
-
Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.
Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.
Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi izvolitvi v naziv.
Pravne podlage
-
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze, merila določi senat univerze.
Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda.
Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih določajo podrobnejše pogoje za napredovanje v posamezne nazive.
Pravne podlage