Storitvena direktiva in čezmejno opravljanje dejavnosti

Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (storitvena direktiva, DSNT) vzpostavlja okvir za prosti pretok storitev znotraj notranjega trga Evropske unije.

Cilj direktive je v storitvenem sektorju notranjega trga povečati gospodarsko rast, izboljšati konkurenčnost gospodarstva, izboljšati kakovost  in varnost storitev in bistveno razširiti možnost izbire za uporabnike storitev ter povečati transparentnost zahtev v vseh članicah EU. Z ustreznim izvajanjem te direktive naj bi se tudi povečalo število delovnih mest.

DSNT zavezuje države članice, da med seboj sodelujejo na upravni ravni, s čimer se zagotovi učinkovit nadzor izvajalcev ponudnikov in njihovih storitev v vseh državah članicah.

DSNT zahteva vzpostavitev elektronske enotne kontaktne točke, kjer lahko vsi zainteresirani dostopajo do informacij o pogojih za izvajanje reguliranih dejavnosti in imajo možnost za elektronsko izvedbo postopkov za pridobitev  potrebnih dovoljenj.

DSNT definira pomoč prejemnikom storitev. Zahteva, da ponudniki zagotovijo vse informacije o zahtevah in o možnostih za odškodnino, v primeru neustrezne izvedbe storitve, kot tudi kontakte ustreznih organizacij, npr. poklicnih združenj, vključno s centri evropske potrošniške mreže, kjer uporabniki storitev lahko dobijo praktično pomoč.

Storitvena direktiva je horizontalni predpis, ki drugim organom, ki regulirajo posamezne storitve, določa način, kako regulirati določeno storitev brez prepovedanih zahtev, brez nesorazmernih in nepotrebnih zahtev, vendar tako, da ostaja storitev varna in kakovostna.

Številne tržne storitve, ki jih pokriva storitvena direktiva so na primer:

• trgovina,
• gradbene storitve,
• obrti,
• turizem, gostinstvo, prosti čas,
• šport, fitnes,
• poklicne dejavnosti (arhitekti, inženirji, pravniki, veterinarji,…),
• nepremičninsko poslovanje,
• kmetijske in gozdarske dejavnosti,
• izobraževanje (privatne šole, univerze, jezikovne šole),
• socialne storitve privatnih izvajalcev (domovi upokojencev, varstvo otrok, oskrba na domu, pomoč gospodinjstvom …),
• storitve povezane s področjem kulture (privatni muzeji in knjižnice, gledališča, koncerti, organizacija dogodkov na prostem …),
• pomožne storitve zdravstvenemu varstvu.

Storitvena direktiva ne pokriva storitev, kot so:

• finančne storitve,
• storitve elektronskih komunikacij in omrežij,
• storitve na področju prometa z nekaterimi izjemami, ki so tržnega značaja (avto šole, letenje za prosti čas…),
• storitve agencij za začasno zaposlovanje,
• zdravstvene storitve z izjemo veterinarjev in podpornih storitev v zdravstvu, ki so tržne,
• avdiovizualne storitve in radijsko predvajanje,
• igre na srečo,
• socialne storitve (socialna stanovanja, javno varstvo otrok, državna podpora družinam, potrebnim pomoči, s strani izvajalcev pooblaščenih s strani države ali dobrodelnih organizacij, ki jih je država potrdila kot ustrezne). Storitve privatnih izvajalcev spadajo v storitveno direktivo,
• osebno varovanje,
• notarji,
• sodni izvršitelji.

Namen te direktive je tudi odpraviti neupravičena in nesorazmerna pravna in administrativna bremena, ki po nepotrebnem ovirajo prosti pretok, t. j. delovanje podjetij tudi preko meja, v drugih državah članicah, ko le-ta želijo opravljati svojo storitev v drugi državi članici le za določen čas.

Če se ponudnik storitev ustanovi v državi članici, kjer namerava opravljati svoje storitve, zanj veljajo pravila svobode ustanavljanja, s čimer postane pravni subjekt države gostiteljice in zanj veljajo pravila te države.

Če pa je ponudnik ustanovljen v matični državi in želi v drugi državi članici delovati le začasno, veljajo zanj pravila prostega pretoka storitev oz. svobode opravljanja storitev. Sodna praksa Evropskega sodišča določa, da se za oceno začasnosti upoštevajo trajanje, pogostost, rednost ponovitve in neprekinjenost storitve, od primera do primera. Za čezmejno delovanje naj bi bilo zahtev manj kot pri ustanavljanju, priznati je treba že izpolnjene pogoje ponudnika v matični državi članici.

Države članice ne smejo postavljati zahtev, ki jih prepovedujeta 14. in 16. člen DSNT, kot so ponovni vpisi v registre, ponovna registracija pri poklicnem združenju, prepoved uporabe določene osnovne infrastrukture (npr. pisarne), zahteve glede določene opreme in materialov za izvedbo storitve, ponovno pridobivanje dovoljenj, preprečevanje izvajanja storitev samozaposlenim osebam.

Prosto čezmejno opravljanje storitev se lahko omejuje le, če gre za pomembne razloge javnega interesa. Začetek opravljanja storitev in opravljanje storitev se lahko omeji, če tako določajo predpisi in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• omejitve ali zahteve niso neposredno ali posredno diskriminacijske glede državljanstva ali pri pravnih osebah glede države članice, v kateri imajo sedež;
• omejitve ali zahteve so utemeljene z razlogi javnega reda, javne varnosti, javnega zdravja ali varstva okolja;
• omejitve ali zahteve so sorazmerne za izpolnitev zastavljenega cilja in ne presegajo ravni, potrebne za dosego tega cilja, hkrati pa se ta cilj ne more doseči z manj omejevalnim ukrepom.

Zakon o storitvah na notranjem trgu določa izjeme, oz. primere kdaj se ne uporabljajo določbe, ki se nanašajo na prosto čezmejno opravljanje storitev - člen 3(2): Zakon o storitvah na notranjem trgu (ZSNT)

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije ter pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v državi članici EU, začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji: Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1)

V primerih, ko tuji ponudnik storitve oziroma delodajalec čezmejne storitve opravlja začasno s svojimi delavci v Sloveniji, mora pred napotitvijo delavcev na delo za vsakega napotenega delavca v državi članici, kjer ima sedež, pridobiti potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika (potrdilo A1) oziroma drugo ustrezno potrdilo, izdano v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami o socialnem zavarovanju, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Poleg tega mora pred začetkom opravljanja storitve opraviti spletno prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje ali na naslov Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, c. VI/7, 1000 Ljubljana posredovati pisno obvestilo o začetku opravljanja storitve, ki vključuje podatke o:

• nazivu in sedežu tujega delodajalca;
• osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe tujega delodajalca;
• osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih delavcev ter naslovih njihovih prebivališč v RS;
• vrsti storitve;
• kraju in trajanju izvajanja storitve;
• osebnem imenu in datumu rojstva imenovanega napotenega delavca, ki bo v času izvajanja storitve prebival v RS in bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi ter
• naročniku storitve.

O opravljeni spletni ali pisni prijavi Zavod RS za zaposlovanje izda potrdilo.