SPOT

Plačilo

Za opravljeno delo mora zaposleni v Republiki Sloveniji prejeti plačilo. Minimalna bruto plača za polni delovni čas je od 1. januarja 2022 1074,43 EUR.

Ob izplačilu plače mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki delodajalca neposredno zavezuje k izplačilu vsaj minimalne plače.

POMEMBNO: S 1. januarjem 2016 so stopile v veljavo spremembe Zakona o minimalni plači (ZMinP), s katerimi se spreminja opredelitev minimalne plače. Po novem so iz minimalne plače izvzeti dodatki za nočno delo, za delo med prazniki in v nedeljo. To pomeni, da morajo delavci, ki prejemajo minimalno plačo, dobiti posebej plačane dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki je vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo.

Pri plači delodajalec upošteva tarifni razred, določen glede na zahtevnost delovnega mesta. Določen je kot večkratnik osnovnega tarifnega razreda, ki je predpisan z zakonom oziroma ustrezno kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca glede na njegovo temeljno dejavnost.

Plača je sestavljena iz:

  • osnovne plače,
  • dela plače za delovno uspešnost in
  • dodatkov.

Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki so odvisni od razporeditve delovnega časa:

  • za nočno delo,
  • za delo prek polnega delovnega časa,
  • delo v nedeljo,
  • v dela prostih in dneh po zakonu.

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za:

  • prehrano med delom,
  • prevoz na delo in z dela,
  • za opravljanje določenih del in nalog na službenem potovanju.

Delavcu, ki ima pravico do celoletnega letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Delavcu pripada odpravnina, upoštevaje zakonske pogoje in omejitve:

  • ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti,
  • ob upokojitvi, če je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let,
  • ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta določba velja le za pogodbe, sklenjene po 12. 4. 2013.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da ima delavec pravico do deleža dobička za poslovno leto.  
 
Plača se izplačuje za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca na vnaprej dogovorjen dan v mesecu
 
Delodajalec mora delavcu ob vsakem izplačilu plače izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Na podlagi pisnega obračuna plače lahko v primeru neizplačila plače delavec predlaga sodno izvršbo.

Do 31. januarja novega koledarskega leta mu delodajalec izda tudi obračun plače, plačila davkov in prispevkov za preteklo koledarsko leto.

Delovni čas

V Sloveniji polni delovni čas traja 40 ur na teden, ki je praviloma razdeljen na pet dni v tednu, ne sme pa biti na manj kot štiri dni v tednu. Kot polni delovni čas se šteje tudi delo, ki traja vsaj 36 ur na teden.

Za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, pa lahko polni delovni čas traja celo manj kot 36 ur na teden. 
 
Delodajalec mora delavcu v primeru izjemoma povečanega obsega dela in še v nekaterih drugih primerih praviloma vnaprej pisno odrediti delo nad polnim časom (nadurno delo) in ga tudi ustrezno plačati. Pri tem je omejen na največ 8 ur tedensko, 20 ur mesečno, oziroma 170 ur letno. 

Izjemoma je s soglasjem delavca dovoljena prekoračitev na 230 ur letno. 

Delodajalec mora delavcu organizirati izvajanje dela v skladu s tedenskimi in mesečnimi omejitvami ter zagotoviti obvezni počitek med dvema delovnima dnevoma, in sicer 12 ur v obdobju 24 ur, poleg dnevnega pa še obvezni tedenski počitek najmanj 24 ur. 

Delavcu za nadurno delo in delo v času, ki je za delavca manj ugoden (nočno delo, delo v dela prostih in prazničnih dneh), pripada poseben dodatek. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada, njihovo višino pa določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Nekaterim zaščitenim kategorijam delavcev (nosečnicam, starejšim delavcem, delavcem na posebej nevarnih delovnih mestih,…) delodajalec nadurnega dela ne sme odrediti.

Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden in povprečni polni delovni čas delavca se v teh primerih upošteva v referenčnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nočno delo je delo med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, zajema nočno delo osem nepretrganih ur med 22. in 7. uro naslednjega dne. Delovni čas nočnega delavca v obdobju štirih mesecev ne sme trajati povprečno več kot osem ur na dan. Prepovedi oziroma omejitve pa veljajo predvsem za  nočno delo mladoletnih delavcev ter nosečnic in doječih mater. 
 
Za izvajanje nadzora in ukrepanje  v primerih kršitev omejitev delovnega časa in varstva posebnih kategorij delavcev  je pristojen inšpektorat za delo.

Dopust

V Sloveniji ima vsak zaposleni v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali je zaposlen za polni ali krajši delovni čas od polnega. Zakon o delovnih razmerjih še določa, da so do treh dodatnih dni letnega dopusta upravičeni starejši zaposleni, invalidi, delavci s težjimi telesnimi okvarami in tisti, ki skrbijo za telesno ali duševno prizadete otroke. Za vsakega otroka v starosti do 15 let, zaposlenemu po zakonu pripada še en dodaten dan dopusta. Do dodatnih dni so delavci upravičeni tudi na podlagi meril, ki so opredeljena v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih delodajalca in se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Delavec ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta (1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve) v koledarskem letu, če sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta. 
 
Vsakemu delavcu, ki ima pravico do celoletnega letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Če ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa - dvanajstine regresa za vsak mesec dela. 
 
Delodajalec mora delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delavec mora do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

V primerih, ko delavec ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, lahko izrabi ves neizrabljeni letni dopust do 31. decembra naslednjega leta.

Prazniki v Republiki Sloveniji so:

  • 1. in 2. januar, novo leto,
  • 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,
  • 27. april, dan upora proti okupatorju,
  • 1. in 2. maj, praznik dela,
  • 8. junij, dan Primoža Trubarja,
  • 25. junij, dan državnosti.
  • 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
  • 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini
  • 1. november, dan spomina na mrtve
  • 23. november, dan Rudolfa Maistra
  • 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.

Prazniki Republike Slovenije so dela prosti dnevi, razen praznikov združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dneva Primoža Trubarja in Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi.

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi:

  • velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
  • binkoštna nedelja, binkošti
  • 15. avgust, Marijino vnebovzetje
  • 31. oktober, dan reformacije
  • 25. december, božič.

Odsotnost z dela

Delavec je upravičeno odsoten z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Upravičeno je z dela odsoten tudi na dneve praznikov, ki so hkrati dela prosti dnevi, zaradi darovanja krvi ali izpolnjevanja drugih obveznosti (kot na primer vojaške vaje ali sodnik porotnik).

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin (svoje poroke, smrti zakonca, otroka, staršev, hujše nesreče) skupaj do največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Zadnja sprememba:
29. 9. 2022