Davek od dohodka iz dejavnosti

Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti morate predložiti davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Dokument predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2024

Kakšna je stopnja davka od dohodka iz dejavnosti?

Odvisna je od tega, ali davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi:

• dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
• dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (imate status "normiranca"). 

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se pri izračunu akontacije dohodnine upoštevajo stopnje dohodnine iz lestvice* (pet dohodninskih razredov).

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se dohodnina obračuna po stopnji 20 odstotkov.

*za leto 2024 od 16 do 50 odstotkov

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Zavezanci lahko v obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti uveljavljate tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:    

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
• olajšavo za investiranje,
• olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
• olajšavo za zaposlovanje,
• olajšavo za zaposlovanje invalidov,
• olajšavo za zavezanca invalida,
• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• olajšavo za donacije.

Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub, davčnih olajšav po določbah Zdoh-2 in določbah drugih zakonov, ki določajo znižanje davčne osnove za dohodnino od dohodka iz dejavnosti po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov znižanj davčne osnove iz preteklih obdobij, se prizna največ v višini 63 % davčne osnove dohodka iz dejavnosti.

Od ugotovljene davčne osnove t.j. dobička morate zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice*, zavezanci pa lahko upoštevate tudi splošno, dodatno splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Olajšave lahko upoštevate pod pogojem, da vam za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali pa vam je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Poleg omenjenih olajšav lahko zavezanci upoštevate tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačujete zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če ste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot samozaposlene osebe.

Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

• v mesečnih obrokih (če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov), ali
• v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v dvajsetih dneh po dospelosti.

Zavezanci, ki začnete z  opravljanjem dejavnosti sami izračunate predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predložite davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register (tj. v primeru samostojnega podjetnika Poslovni register Slovenije) oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register lahko tudi elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki z obrazcem DD-IPDO Izračun predvidene davčne osnove.

*za leto 2024 od 16 do 50 odstotkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

V primeru, da davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se davčna osnova* ugotovi na način, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki v skladu s pravili iz 59. člena ZDoh-2.

*za leto 2023 od 16 do 50 odstotkov

Določeni sta dve lestvici, v skladu s katerima se izračunajo normirani odhodki:

1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena ZDoh-2 se upoštevajo normirani odhodki, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev, v naslednji višini: 

 2) Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bila obvezno zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini:

Za člane kmečkega gospodinjstva je prag določen v višini 80 % in omejen z zneskom 80.000 eurov, vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje za dokončen davek.

Na tak način lahko ugotavljajo davčno osnovo le zavezanci pod naslednjimi pogoji:

• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev in
• zavezanec pri davčnem organu pravočasno opravi priglasitev.
• za člane kmečkega gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naslednjega davčnega leta z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu in njihovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje za dokončen davek.

Na tak način lahko ugotavljajo davčno osnovo le zavezanci pod naslednjimi pogoji:

• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev in
• zavezanec pri davčnem organu pravočasno opravi priglasitev.
• za člane kmečkega gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naslednjega davčnega leta z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu in njihovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

Zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 evrov prihodkov. Za kmečka gospodinjstva se prag določa v enakem znesku, vendar v večkratniku ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.

Pri presoji pogoja za obvezen izstop iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upoštevajo prihodki zavezanca ter prihodki pod pogoji, kot so določeni z devetim odstavkom 48. člena ZDoh-2, torej poleg prihodkov zavezanca pod določenimi pogoji tudi prihodki določenih drugih oseb, tudi povezanih oseb.

Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Prihodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. 

• Več o dohodku iz dejavnosti+