Davek od dohodka iz dejavnosti

Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti morate predložiti davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Dokument predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2025

Kakšna je stopnja davka od dohodka iz dejavnosti?

Odvisna je od tega, ali davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi:

• dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
• dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (imate status "normiranca"). 

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se pri izračunu akontacije dohodnine upoštevajo stopnje dohodnine iz lestvice* (pet dohodninskih razredov).

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se dohodnina obračuna po stopnjah 20 odstotkov, in 35 odstotkov (uporabi se nad zakonsko določenim zneskom davčne osnove) in se šteje kot dokončen davek.  

*za leto 2025 od 16 do 50 odstotkov

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Zavezanci lahko v obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti uveljavljate tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:    

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
• olajšavo za investiranje,
• olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
• olajšavo za zaposlovanje,
• olajšavo za zaposlovanje invalidov,
• olajšavo za zavezanca invalida,
• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• olajšavo za donacije.

Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub, davčnih olajšav po določbah Zdoh-2 in določbah drugih zakonov, ki določajo znižanje davčne osnove za dohodnino od dohodka iz dejavnosti po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov znižanj davčne osnove iz preteklih obdobij, se prizna največ v višini 63 % davčne osnove dohodka iz dejavnosti.

Od ugotovljene davčne osnove, t.j. dobička morate zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice*, zavezanci pa lahko upoštevate tudi splošno, dodatno splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Olajšave lahko upoštevate pod pogojem, da vam za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali pa vam je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Poleg omenjenih olajšav lahko zavezanci upoštevate tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačujete zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če ste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot samozaposlene osebe.

Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

• v mesečnih obrokih (če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov), ali
• v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v dvajsetih dneh po dospelosti.

Zavezanci, ki začnete z opravljanjem dejavnosti, sami izračunate predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predložite davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register (tj. v primeru samostojnega podjetnika Poslovni register Slovenije) oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register lahko tudi elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki z obrazcem DD-IPDO Izračun predvidene davčne osnove.

*za leto 2025 od 16 do 50 odstotkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

V primeru, da davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se poleg določb Zakona o dohodnini (ZDoh-2) upoštevajo tudi določbe Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), poglavje III. Odstop od določb ZDoh-2 glede ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki do ustrezne ureditve v Zakonu o dohodnini na novo ureja določena pravila v zvezi z obdavčenjem dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.  

Priznani normirani odhodki

Davčna osnova se ugotovi na način, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki v skladu s pravili iz 59. člena ZDoh-2.

Določeni sta dve lestvici, v skladu s katerima se izračunajo normirani odhodki:

1) Če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, znašajo normirani odhodki:

2) Če zavezanec pogoja vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve za davčno leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, ne izpolnjuje, znašajo normirani odhodki:

Za zavezance - člane kmečkega gospodinjstva se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 48.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.

Davčni stopnji

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se odmeri:

– Če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, po stopnji:

 – Če zavezanec pogoja vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve za davčno leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, ne izpolnjuje, po stopnji:

 – Za zavezance – člane kmečkega gospodinjstva se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, po stopnji:

Dohodnina, izračunana po navedenih stopnjah, se šteje za dokončni davek.

Vstop v sistem normiranih odhodkov

Zavezanec, ki je bil v preteklih dveh davčnih letih, v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, lahko na podlagi priglasitve normiranstva ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 120.000 eurov.

Zavezanec, ki v preteklih dveh davčnih letih ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega (dejavnost je opravljal kot t. i. popoldanski s.p.), lahko na podlagi priglasitve normiranstva ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 50.000 eurov.

Zavezanec, ki je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne, lahko na podlagi priglasitve normiranstva ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 85.000 eurov.

Ob začetku opravljanja dejavnosti se pri prvi priglasitvi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov te prihodkovne omejitve (120.000 eurov, 50.000 eurov oziroma 85.000 eurov) ne upoštevajo, razen v zakonsko predpisanih izjemah. Izjema je tako določena pri zavezancih, ki so v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih opravljali dejavnost le del davčnega leta.

Skladno s četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, v teh primerih, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz tretjega odstavka (120.000 eurov, 50.000 eurov oziroma 85.000 eurov) prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

Razkrivanje zneska prihodov, doseženega s povezano osebo ali delodajalcem

Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora za davčno leto v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Izstop iz sistema normiranih odhodkov

Zavezanec lahko iz t. i. sistema normiranih odhodkov tudi izstopi. Ta izstop je lahko prostovoljen ali obvezen. Zavezanec lahko prostovoljno izstopi iz sistema normiranih odhodkov in začne ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, če davčni organ, v davčnem obračunu za predhodno leto, obvesti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. To obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je zavezanec obvestil davčni organ.

Zavezanec pa mora obvezno izstopiti iz sistema normiranih odhodkov in začeti ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma ga bo iz sistema normiranih odhodkov izključil davčni organ, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega:

- 120.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,

- 50.000 eurov in v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,

- 85.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz zgornjih dveh alinej (pomeni, v kolikor je bil v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, v enem izmed teh dveh zaporednih predhodnih let pa ni bil tako zavarovan). 

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo relativno nizek delež stroškov glede na celotne prihodke.

• Več o dohodku iz dejavnosti+