Javni viri

• Nepovratna sredstva
• Posojila, jamstva, lastniški kapital
• Subvencije
• Nagrade
• Olajšave
• Javna naročila (kot poslovna priložnost)
• Nefinančne oblike pomoči

Praviloma financiranje s sredstvi EU in nacionalnimi viri poteka na podlagi projekta oz. finančno zaprte konstrukcije investicije v obliki poslovnega načrta. Posamezna pravila in postopanja so določena v javnem razpisu ali povabilu. Pri tem bodite pozorni na smernice za prijavo, pogoje in točkovanje. S svojim predlogom ali projektom se potegujete za vire skupaj z drugimi prijavitelji. Pri postopku ocenjevanja za izbiro projekta so izbrani projekti z več točkami in glede na obseg razpoložljivih sredstev.

Pri sistemu javnih naročil ravno tako tekmujete z ostalimi ponudniki v skladu z zahtevami javnega naročila. Približno 80 % evropskih sredstev se zagotavlja preko programov, ki jih upravljajo same države članice EU. Evropska komisija za tista finančna sredstva, ki jih upravlja neposredno, vodi postopke dodelitve nepovratnih sredstev in javnih naročil.

Upravičenci so običajno mikro, mala in srednja podjetja, v določenih primerih tudi zadruge in samostojni podjetniki. Upravičenost je potrebno preveriti v posameznem razpisu oz. v pogojih prijave.

Evropska komisija s službami in izvajalskimi agencijami nacionalna ministrstva in agencije, občine z nepovratnimi sredstvi neposredno financira projekte in organizacije, ki prispevajo k uresničevanju nacionalnega ali EU programa ali politik. Gre za dotacije in subvencije, ki jih podjetje običajno dobi v določenem odstotku in do določene višine za upravičene stroške projekta oz. predloga.

Sredstva podeljujejo neposredno EU institucije ali državni organi, obstajajo pa tudi razpisi, ki jih objavijo posredniki ali upravljalci. Taki so v Sloveniji npr. pozivi v lokalnih akcijskih skupinah (LAS). Lahko pa jih (v vsebinskih mrežah v sklopu večjih projektov) objavijo nosilci konzorcijev (v določenih panogah na EU ali nacionalnem nivoju).

Primeri nosilcev konzorcijev so: EIT Climate KIC, EIT Digital, EIT Food, drugi EIT, Bio-based Industries (BBI), Center za kreativnost.

Projekti so le redko financirani v višini 100%. Ravno tako je običajno, da dobi upravičenec povrnjene stroške za nazaj. To pomeni, da je potrebno imeti zagotovljeno tekoče financiranje in sofinanciranje projektnega predloga.

Evropska komisija je pripravila pregled programov financiranja in javne razpise in naročila po področjih, na nacionalnem nivoju pa lahko najdete priložnosti na portalu eu-skladi.si.

Posojila, jamstva in lastniški kapital so oblike finančne pomoči EU za podporo politiki in programom EU. Tako denimo EU zagotavlja podjetjem vseh vrst posojila za naložbe v raziskave in inovacije. Prejemnikom sredstev daje tudi jamstva, da lahko lažje dobijo posojila pri bankah in drugih posojilodajalcih in pod boljšimi pogoji. EU lahko tudi finančno sodeluje s pridobitvijo lastniškega deleža v posameznem projektu.

V Sloveniji na tem področju delujeta Slovenski podjetniški sklad in SID Banka.

SPS ponuja vire financiranja za mlada podjetja (do 5 let) skozi zagonske spodbude, semenski kapital in tvegan kapital. Za mlada in mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) nad 5 let pa ponuja mikrokredite, garancije in posebne spodbude.

SID banka ponuja:

• dolžniško financiranje na področju internacionalizacije, tehnološkega razvoja, raziskav in inovacij, okoljevarstvenih in energetskih projektov, infrastrukture in podobnega,
• lastniško financiranje in
• zavarovanja slovenskim izvoznikom.

Subvencije in druge vrste financiranja upravljajo nacionalne vlade držav članic EU. Subvencije so v različnih višinah sofinanciranja in na različnih področjih:

• vavčerji za MSP,
• subvencije za zaposlitve določenih ciljnih skupin,
• na področju kmetijstva, gozdarstva in v okviru ekološkega sklada RS.

V Sloveniji imajo podjetja možnost koriščenja davčnih olajšav v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Tako je možno davčne olajšave za Davek od dohodka pravnih oseb ali DDPO uveljavljati za:

• vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100%, vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za nakup raziskovalno-razvojnih storitev,
• investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva v višini 40 % investiranega zneska,
• zaposlovanje invalidov, vajencev, dijakov ali študentov in za osebe, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let,
• prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do višine 2.390 EUR oz. do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca,
• donacije, do višine 0,3% obdavčljivega prihodka zavezanca v davčnem obdobju.

Država ponuja veliko nefinančnih oblik pomoči podjetjem, predvsem kot storitve za potencialne podjetnike in MSP. To so strokovna pomoč, svetovanje, mentorstvo, usmerjanje, delavnice in usposabljanja, krepitev kompetenc, odpiranje novih poslovnih priložnosti in izmenjave dobrih praks. Te vrste pomoči so organizirane preko podpornih institucij in mrež po Sloveniji.

V tej razpredelnici lahko najdete raznolike vire nefinančnih pomoči.