Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo je urejeno v 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno/ ZPDZC-1.

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi zakonsko določeni pogoji.

Kratkotrajno delo lahko opravlja:

• zakonec / zunajzakonski partner / partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe,
• zakonec / zunajzakonski partner / partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, oseba, s katero je lastnik ali solastnik družbe ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
• starši in otroci zakonca / zunajzakonskega partnerja / partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe.

Kratkotrajno delo lahko kot brezplačno delo opravljajo le osebe, določene v 17. členu ZPDZC-1. Za kratkotrajno delo ni potrebno sklepati pogodbe. Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter predpisi o varnosti in zdravju pri delu. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Posamezna oseba lahko opravi največ 40 ur kratkotrajnega dela mesečno.

Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, katero mora delavec podpisati pred in po opravljenem delu. Evidenca vsebuje:

• osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
• uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,
• skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.