Merila in standardi za odgovornost podjetij

Področje družbene odgovornosti ureja standard SIST ISO 26000 Napotki za družbeno odgovornost, ki ponuja globalno urejene napotke za vse tipe organizacij, ne glede na to ali delujejo na zasebnem ali javnem področju, v razvitih državah ali v državah v razvoju.

SIST ISO 14001 je mednarodni standard za sisteme ravnanja z okoljem, ki zajema obvladovanje okoljskih vidikov proizvodne ali storitvene dejavnosti.

Standard ISO 14001 je eno od najpomembnejših orodij, ki ga uporabljajo organizacije po celem svetu, da bi odgovorile na izzive, ki jih njihove dejavnosti predstavljajo za okolje.

Cilj standarda je ohranjanje okolja in primernih življenjskih pogojev za nadaljnje generacije. Obsega izpolnjevanje zakonskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov, ter preprečevanje onesnaževanja okolja.

Ta mednarodni standard določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem, ki omogoča organizaciji razviti in izvajati politiko in cilje, ki upoštevajo zakonske zahteve in druge zahteve, na katere je organizacija pristala, ter informacije o pomembnih okoljskih vidikih. Nanaša se na tiste prepoznane okoljske vidike, ki jih organizacija lahko obvladuje in na katere lahko vpliva.

Sam po sebi pa ta standard ne postavlja meril za učinek ravnanja z okoljem. Standard ISO 14001 lahko uporabi vsaka organizacija, ki želi:

• vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in izboljševati sistem ravnanja z okoljem,
• dokazati sama sebi, da izpolnjuje okoljsko politiko, za katero se je opredelila,
• prikazati izpolnjevanje zahtev tega mednarodnega standarda, tako da:
  sprejme lastno odločitev in izda lastno izjavo,
  pridobi potrditev pri strankah, ki sodelujejo z organizacijo (odjemalec),
  pridobi potrditev izpolnjevanja lastne izjave pri zunanji stranki,
  pridobi pri zunanji stranki certifikat/registracijo za svoj sistem ravnanja z okoljem.

Vse zahteve tega mednarodnega standarda je mogoče vključiti v katerikoli sistem ravnanja z okoljem.

ECOLABEL – Evropski znak za okolje je prostovoljni sistem, ustanovljen leta 1992, in je namenjen spodbujanju okolju prijaznih proizvodov in storitev.

Njegov zaščitni znak je cvet (znak je poznan tudi kot Ecolabel flower oziroma okoljska marjetica). S pomočjo tega cveta lahko potrošniki prepoznajo produkt, ki izpolnjuje najvišje standarde s področja okolja. 
 
Znak EU za okolje pokriva široko paleto izdelkov, ki so razdeljeni v naslednje skupine:

• čistila,
• aparati,
• izdelki iz papirja, tekstil,
• izdelki za dom in vrt,
• lubrikanti in
• storitve (turizem).

Okoljska merila, ki jih morajo dosegati izdelki, so izredno visoka, zato lahko znak prejmejo samo tisti proizvodi, ki ustrezajo najstrožjim kriterijem.
 
Za vsako posamezno skupino proizvodov so izdelana dodatna merila, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz celotne EU. Kriteriji so določeni na podlagi obsežnih raziskav in študij, ki pokrivajo celoten življenjski krog produkta.
 
V Sloveniji je za podeljevanje znaka EU za okolje zadolžena Agencija RS za okolje.

Več o ECOLABEL

EMAS je prostovoljen sistem vodenja podjetji in organizacij, ki želijo svoje delovanje graditi na okolju prijaznih temeljih.
 
Sistem je bil najprej namenjen podjetjem in industrijskemu sektorju, od leta 2001 pa je odprt za vse sektorje vključno z javnim in zasebnim sektorjem.
 
Od januarja 2010 je v veljavi nova EMAS III uredba o prostovoljnem delovanju organizaciji v Sistemu skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).
 
V sistem EMAS je danes vključenih več tisoč organizacij, znotraj EU, Norveške, Islandije in Lihtenštajna.  Po podatkih iz konca junija 2010 so bile v 2010 v sistem EMAS III vključenih 103 organizacije.
 
V Sloveniji je za pridobitev znaka EMAS zadolžena Agencija RS za okolje.

Več o EMAS

SMM je relativno nov pristop, ki predstavlja premik v razmišljanju od ravnanja z odpadki k upravljanju z materialom v smislu podpore trajnostnemu razvoju.

Povečanje trajnostne uporabe materialov prispeva k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje z upoštevanjem ekonomske učinkovitosti in socialnih vidikov. Po definiciji OECD je SMM pristop, s katerim se spodbuja trajnostno rabo virov, ki integrira/medsebojno povezuje različne ukrepe, namenjene zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in ščiti naravne vire skozi življenjski krog materiala, pri tem pa upošteva ekonomsko učinkovitost in socialno pravičnost.
 
SMM temelji na načelu življenjskega kroga, vsebuje pa še naslednja načela: trajnostno izkoriščanje, eko-dizajn, eko-učinkovito proizvodnjo, trajnostno potrošnjo in trajnostno ravnanje z odpadki. SMM je tesno povezan s strategijo EU 2020, zlasti na področju učinkovite uporabe naravnih virov.

V praksi je mogoče SMM uvajati na različnih področjih, ukrepe pa lahko razvrstimo v 12 sklopov in sicer:

• z ločenim zbiranjem odpadkov in recikliranjem;
• s ponovno uporabo in popravilom izdelkov;
• z zbiranjem in ponovno uporabo/recikliranjem/predelavo industrijskih ostankov;
• z zapiranjem snovnih tokov v industrijskih procesih;
• z eko-dizajnom;
• z uvajanjem sistema izdelek-storitev;
• z izvajanjem načel koncepta od zibelke do zibelke;
• s spreminjanjem prevladujoče izbire potrošnikov;
• s posnemanjem naravnih materialov in ekosistemov;
• s spodbujanjem delovanja na lokalni ravni z ustanavljanjem preobraženih mest in eko –mest (''transition towns'');
• z ustanavljanjem mrež znanja za preobrazbo (''transition management'');
• z uporabo informacijskih tehnologij za SMM.

Zelena javna naročila je Evropska komisija opredelila kot »javna naročila za boljše okolje, kot proces, v katerem si bodo javni organi prizadevali za nabavo takega blaga in storitev, ki imajo najmanjši vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu«.
 
Zelena javna naročila so prostovoljen instrument, posamezne države članice pa se same odločijo, v kolikšni meri in na kakšen način jih bodo izvajale. Zeleno javno naročanje se pri nas uveljavlja z izvajanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju.
 
Z zelenim javnim naročanjem lahko javna uprava vpliva na trg, na ta način, da spodbuja zelene tehnologije, zelene produkte in okolju prijazen razvoj v gospodarstvu. Javni sektor na nekaterih področjih predstavlja velik del na trgu (javni promet, šole, zdravstvo) zato imajo lahko odločitve, ki jih sprejme javni sektor, velik vpliv. 

Več o zelenem javnem naročanju

Je oblika podjetništva, ki na družbeno odgovoren način, tj. v skladu z načeli socialnega podjetništva, prispeva h gospodarski rasti oz. dvigu BDP-ja.

Osnovna značilnost socialnega podjetništva je, da nima za svoj cilj izključno pridobivanje dobička in delitev le-tega med lastnike, ampak zlasti iskanje inovativnih rešitev za zmanjševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov. Poseben namen socialnega podjetništva je tudi ustvarjanje delovnih mest za osebe iz ranljivih skupin na trgu dela. Področje socialnega podjetništva ureja Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP).

Poleg naštetih osnovnih namenov ustanavljanja in delovanja socialnih podjetij, je EU pričela celoviteje podpirati razvoj tega področja zaradi velike odpornosti socialnih podjetij na pretrese gospodarskih kriz in ohranjanje ter celo odpiranje novih delovnih mest v kriznem obdobju.