Pred postopkom ustanovitve podjetja

Vsako podjetje mora imeti ime. Ime podjetja se mora jasno razlikovati od imen drugih podjetij. Podjetje lahko uporablja tudi skrajšano ime, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se razlikuje od drugih, in oznako, za kakšno podjetje gre. Pred postopkom ustanovitve je potrebno preveriti ime podjetja v poslovnem registru AJPES.

Pri samostojnemu podjetniku (s.p.) popolno ime vsebuje:

• • oznako, ki nakazuje dejavnost,

• • ime in priimek podjetnika,

• • označbo s.p.

 Lahko pa vsebuje tudi dodatne sestavine (npr. fantazijsko ime). Skrajšano ime pa mora vsebovati vsaj ime in priimek podjetnika ter označbo s.p.. Obstojijo določene druge omejitve pri izbiri imena, kot so prepoved uporabe imen tujih držav, uporabe tujega jezika, besede, ki nasprotujejo zakonu ali morali.

Pravila v zvezi s firmo podjetja ureja drugo poglavje Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, 18-28.člen), ki firmo opredeljuje kot ime podjetja, s katerim družba posluje.

Pri d.o.o.-ju mora firma družbe z omejeno odgovornostjo mora vključevati 3 obvezne sestavine:

• • Sestavino, ki družbo individualizira, imenujemo tudi fantazijsko poimenovanje. Med fantazijska poimenovanja spadajo kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke iz besed živega oziroma mrtvega jezika, ki v običajni jezikovni rabi nimajo posebnega pomena.

• • Pri določitvi oznake predmeta poslovanja kot sestavine firme: vsebovati mora oznako oziroma sklop besed, ki nakazujejo na glavno dejavnost družbe. 

• • Kot oznaka pravnoorganizacijske oblike se pri družbi z omejeno odgovornostjo navede kratica »d.o.o.«

Skrajšana firma: Skrajšana firma ni obvezni (nujni) korporacijski atribut družbe, temveč se lahko družba (njeni družbeniki) sama odloči, ali bo (poleg polne firme) uporabljala tudi skrajšano firmo. Skrajšana firma mora zato obsegati najmanj dve sestavini polne firme: 

1. Sestavino, ki družbo individualizira (fantazijsko ime)
2. oznako pravnoorganizacijske oblike.

Če se ustanavlja s.p., se lahko predlaga želeni datum v Poslovni register Slovenije (PRS). Datum vpisa se lahko predlaga za en dan oz. največ en mesec vnaprej. Pri ustanovitvi družbe se datum vpisa ne more predlagati.

V Poslovni register Slovenije (PRS) se lahko vpišejo tudi kontaktni podatki, in sicer: telefon, naslov elektronske pošte, spletni naslov. Podatki se lahko (po želji) objavijo na spletni strani AJPES.

Osnovni kapital so sredstva podjetja, ki so potrebna za odprtje podjetja in so namenjena v prvi vrsti poslovanju podjetja in zaščiti njenih upnikov. Pri klasičnem d.o.o. mora znašati osnovni kapital vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov.

• d.o.o. (kapital z deleži),
• d.d. (delniški kapital),
• k.d.d.

Višina zneska osnovnega kapitala se razlikuje glede na pravnoorganizacijsko obliko podjetja.

Če niste lastnik objekta na poslovnem naslovu, ki ga želite registrirati, morate prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, ki vam dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Izjavo lahko overite brezplačno na kateri koli točki SPOT oz. na Upravni enoti (potrebno plačilo takse). Na poslovnem naslovu mora podjetnik ali podjetje sprejemati uradne poštne pošiljke.

Preverite tudi, ali ima objekt, ki ga boste ob ustanovitvi navedli kot poslovni naslov, vsa dovoljenja, ki vam dovoljujejo opravljanje dejavnosti, ki ste jo izbrali.

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Uporabno dovoljenje izda pristojna upravna enota na območju, kjer leži nepremičnina.

Preberite več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Opravljanje dejavnosti v zasebni hiši ali stanovanju

Največ podjetij na začetku registrira svoj poslovni naslov kar doma, v zasebni hiši oziroma v stanovanju. To lahko storijo vsi, ki opravljajo dejavnost, ki ne moti ostalih stanovalcev in za katero z zakonom ali drugim predpisom ni določeno, da je poslovni prostor obvezen.

Etažni lastnik lahko opravlja dovoljeno dejavnost v delu stanovanja, v katerem sicer živi in sprememba namembnosti ni potrebna. Gre za dejavnosti, ki ne motijo ostalih stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzročajo čezmerne obremenitve skupnih delov. O tem, ali sme etažni lastnik opravljati takšno dejavnost, odločajo etažni lastniki objekta, ki tudi presodijo ali jih bo dejavnost motila (stranke, parkiranje, uporaba skupnih delov, stroški …).

Pogoj za opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja je soglasje solastnikov, katerih solastniški delež skupaj predstavlja več kot  75 %, vključujoč soglasja vseh etažnih lastnikov, ki kakorkoli mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Ob začetku opravljanja dejavnosti mora etažni lastnik o tem obvestiti upravnika. Enako velja za najemniška stanovanja, pri katerih morate pridobiti tudi dovoljenje lastnika stanovanja, v katerem živite.

Poslovni prostor v zasebni hiši ali stanovanju

Če želite opravljati svojo poslovno dejavnost v poslovnih prostorih v obstoječi stavbi, je treba najprej pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti in uporabno dovoljenje. Pri izdaji gradbenega dovoljenja boste potrebovali soglasje etažnih lastnikov, katerih solastniški delež skupaj predstavlja več kot 75 %.

Če pri opravljanju svoje dejavnosti javno uporabljate avtorska dela v svojih prodajnih prostorih, gostinskih lokalih, na parkiriščih pred poslovnimi stavbami, v pisarnah in drugih prostorih, ki so odprti za stranke, na prireditvah in podobnih dogodkih, morate za to pristojni kolektivni organizaciji plačati nadomestilo in v primerih, ko je to potrebno po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), od nje pridobiti ustrezno pravico.

To velja tako za javno uporabo avtorskih del v prodajnih prostorih, gostinskih lokalih, parkiriščih pred poslovnimi stavbami, pisarnah in drugih prostorih, ki so odprti za stranke, kot na prireditvah in podobnih dogodkih. Pri tem ni pomembno, na kakšen način je bilo avtorsko delo javno predvajano - z živo izvedbo, po radijskem ali televizijskem sprejemniku, centralnem ozvočenju, kasetofonu, računalniku ali kako drugače.

V primeru, da uporabite avtorska dela brez plačila nadomestila in pridobitve ustrezne pravice, kjer je to potrebno po ZASP, kršite veljavno zakonodajo, za kar vam lahko Tržni inšpektorat RS izreče tudi globo. V vsakem primeru pa lahko kolektivna organizacija sproži proti kršitelju civilno tožbo, s katero lahko nastanejo dodatni stroški in odškodnina, ki sledijo iz dosojene sodbe.

POMEMBNO

Obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru javne priobčitve gospodarskih subjektov, ki so navedeni, pride v poštev za glasbo in pisana dela. Za javno predvajanje filmov mora uporabnik urediti pravice individualno z imetnikom pravic, ker  ne gre za obvezno kolektivno upravljanje pravic in ker nobena kolektivna organizacija te pravice ne pokriva. Enako velja za pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja filmov.

Ustanovitelji vseh oblik podjetij, razen samostojnih podjetnikov, morajo v svojem podjetju določiti vsaj enega poslovodjo (direktorja oziroma zakonitega zastopnika). Zakoniti zastopniki so lahko z družbo v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali pa opravljajo poslovodno funkcijo na podlagi pogodbe civilnega prava.

Družba lahko imenuje tudi enega ali več prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo. Prokurist ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam.

Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.

Samostojni podjetnik (s.p.) lahko imenuje prokurista oziroma zastopnika za primer smrti, ni pa nujno. Če želi samostojni podjetnik (s.p.) v Poslovni register Slovenije vpisati prokurista ali zastopnika za primer smrti, mora prijavi za vpis priložiti njegovo overjeno soglasje ali pa mora bodoči prokurist priti na točko SPOT osebno. Enako velja za vpis zastopnika pri podružnici samostojnega podjetnika.

Prokurist lahko brez pooblastila samostojnega podjetnika opravlja vse postopke v zvezi z vpisom sprememb podatkov v Poslovni register Slovenije, razen postopek izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Prokura ne preneha s smrtjo samostojnega podjetnika. Zastopnik za primer smrti je v primeru smrti samostojnega podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki sodijo v redno poslovanje.

Ob ustanovitvi gospodarske družbe (d.o.o., d.n.o., d.d., itd.) ali s.p. je potrebno določiti glavno dejavnost. Glavna dejavnost je tista, ki bo predvidoma prinašala glavni del prihodkov. Izbrati je potrebno tudi druge dejavnosti, ki jih bo podjetje opravljalo. Število izbranih dejavnosti ni omejeno. Dejavnosti se lahko preprosto in brezplačno dodajajo tudi pozneje, ko je podjetje že ustanovljeno.

Dejavnosti izberete iz šifranta Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD).

Nekatere dejavnosti so neregulirane, kar pomeni, da jih lahko opravljate brez izpolnjevanja posebnih pogojev. Pri drugih dejavnostih morate pred začetkom njihovega opravljanja izpolniti vstopne pogoje – pridobiti dovoljenja ali zagotoviti sodelovanje z osebo, ki izpolnjuje zahtevane poklicne kvalifikacije. 

Morebitne vstopne pogoje za posamezne dejavnosti lahko preverite v seznamu dejavnosti.