Primerjava med navadnim in normiranim s.p.

Pravno—formalna oblika ''navadnega'' in ''normiranega" s.p. je popolnoma enaka. V obeh primerih gre namreč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, za katero odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za odprtje podjetja ni potreben ustanovni/osnovni kapital. Registracija podjetja je enostavna in brez večjih ustanovitvenih stroškov. Obe obliki s.p.-ja lahko svobodno razpolagata s prisluženim denarjem. Dvigi denarja med letom pa se ne smatrajo kot odhodek za s.p., z izjemo prispevkov. Osnova za izmero le-teh je dobiček s.p., posameznik pa je vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen. V kolikor je posameznik že vključen v obvezno zavarovanje na drugi podlagi, plačuje zgolj pavšalne prispevke (t.i. popoldanski s.p.). Za davčno obdobje se šteje koledarsko leto.

Največjo razliko med navadnim in normiranim s.p. predstavlja ugotavljanje davčne osnove. Po 48. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2), je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Davčna osnova za davek od dohodka iz dejavnosti za navadni s.p. je dobiček, pri katerem se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, z določenimi popravki na strani prihodkov in odhodkov, kot jih zahtevata Zakon o dohodnini – ZDoh-2 in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2. Pri ugotavljanju davčne osnove za normirani s.p. pa se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki po pavšalu.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi po normiranih odhodkih se lahko odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov ali 120.000 evrov, če  je zavezanec sam zavarovan na podlagi samozaposlitve najmanj neprekinjeno 9 mesecev za polni delovni čas in če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva.

Skladno s 60. členom ZDoh-2 in 67. členom ZDoh-2 pri ugotavljanju davčne osnove normirani s.p. ne more uveljavljati davčnih olajšav in davčne izgube iz preteklih let.

Davčna stopnja se pri navadnem s.p. obračuna na podlagi določene lestvice za odmero dohodnine in olajšave (5 stopenjska lestvica od 16 % do 50 %). V primeru normiranega s.p. pa se po novem (skladno s 7. členom Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov – ZPZR) pri zavezancih, ki so bili v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, dohodnina od dohodka iz dejavnosti izračuna po 20 % stopnji do davčne osnove 72.000 eurov in po stopnji 35 % za davčno osnovo nad 72.000 eurov. Pri zavezancih, ki v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso bili obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev (t.i, popoldanski s.p), pa se dohodnina od dohodka iz dejavnosti izračuna po 20 % stopnji do davčne osnove 33.000 eurov in po stopnji 35 % za davčno osnovo nad 33.000 eurov. 

Dohodnina se pri normiranem s.p. šteje kot dokončen davek.

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora navadni s.p. voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Računovodske knjige lahko vodi po sistemu dvostavnega oz. enostavnega knjigovodstva. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto, v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta, sestaviti letno poročilo in davčnemu organu predložiti obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Normiranemu s.p. ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila. Vodi se le evidenca izdanih računov in osnovnih sredstev. Za vsako poslovno leto pa je treba, v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta (do 31. marca) davčnemu organu predložiti obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

 
Tabela 1: Davčna osnova – normirani odhodki

 Za tiste zavezance, ki so samozaposleni za najmanj 9 mesecev:

 Za tiste zavezance , ki niso samozaposleni za najmanj 9 mesecev:

Izjema velja za kmečko gospodinjstvo, ki se je odločilo za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po pravilih za dohodke iz dejavnosti – upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 48.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.