Primerjava med navadnim in normiranim s.p.

Pravno—formalna oblika ''navadnega'' in ''normiranega" s.p. je popolnoma enaka. V obeh primerih gre namreč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, za katero odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za odprtje podjetja ni potreben ustanovni/osnovni kapital. Registracija podjetja je enostavna in brez večjih ustanovitvenih stroškov. Obe obliki s.p.-ja lahko svobodno razpolagata s prisluženim denarjem. Dvigi denarja med letom pa se ne smatrajo kot odhodek za s.p., z izjemo prispevkov. Osnova za izmero le-teh je dobiček s.p., posameznik pa je vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen. V kolikor je posameznik že vključen v obvezno zavarovanje na drugi podlagi, plačuje zgolj pavšalne prispevke (t.i. popoldanski s.p.). Za davčno obdobje se šteje koledarsko leto.

Največjo razliko med navadnim in normiranim s.p. predstavlja ugotavljanje davčne osnove.  Po 48. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2), je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Davčna osnova za davek od dohodka iz dejavnosti za navadni s.p. je dobiček, pri katerem se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu. Pri ugotavljanju davčne osnove za normirani s.p. pa se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki po pavšalu.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi po normiranih odhodkih se lahko odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov  ali 100.000 evrov, če vsaj 9 mesecev v letu neprekinjeno zaposluje 1 osebo za polni delovni čas (oziroma je zavezanec sam zavarovan na podlagi samozaposlitve najmanj neprekinjeno 9 mesecev za polni delovni čas).

Skladno s 60. členom ZDoh-2 in 67. členom ZDoh-2 pri ugotavljanju davčne osnove normirani s.p. ne more uveljavljati davčnih olajšav in davčne izgube iz preteklih let.

Davčna stopnja se pri navadnem s.p. obračuna na podlagi določene lestvice za odmero dohodnine in olajšave (5 stopenjska lestvica od 16 % do 50 %). Pri normiranem s.p. pa se dohodnina od dohodka iz dejavnosti izračuna po 20 % stopnji in se šteje kot dokončen davek.

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora navadni s.p. voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Računovodske knjige lahko vodi po sistemu dvostavnega oz. enostavnega knjigovodstva. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto, v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta, sestaviti letno poročilo.

Normiranemu s.p. ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila. Vodi se le evidenca izdanih računov in osnovnih sredstev. Za vsako poslovno leto pa je treba, v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta, priglasiti Obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

 
Tabela 1: Davčna osnova – normirani odhodki

 Za tiste zavezance, ki so samozaposleni ali imajo zaposlenega delavca za najmanj 9 mesecev:

 Za tiste zavezance , ki niso samozaposleni in za tiste, ki nimajo zaposlenega delavca za najmanj 9 mesecev:

Izjema velja za člana kmečkega gospodinjstva, ki se je odločilo za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po pravilih za dohodke iz dejavnosti – ohranja se maksimalna priznana višina odhodkov na 80.000 €.