Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Glavni cilj socialnega podjetništva je doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.

Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

Kdo lahko pridobi status socialnega podjetja?

Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe, kot so to  društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička in premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki.

  • Ime
    V pravnem prometu mora socialno podjetje uporabljati svoj naziv ali ime s pripisom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.

Postopek ustanovitve socialnega podjetništva

Postopek ustanovitve in postopek pridobitve statusa je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ, pristojen za registracijo, ob ustanovitvi presojal tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Nepridobitna pravna oseba, ki želi pridobiti status socialnega podjetja, mora na pristojni registrski organ predložiti vlogo za registracijo socialnega podjetja oziroma vlogo za registracijo spremembe akta o ustanovitvi, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje. Registrski organ nato ugotavlja izpolnjevanje pogojev za dodelitev statusa socialnega podjetja.

a) Dokumenti za pridobitev statusa

Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

  • sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
  • dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja socialnega podjetja.

b) Akt socialnega podjetja

Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa Zakon o socialnem podjetništvu in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj.

Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe presežkov prihodkov nad odhodki, skladno s 26. členom zakona. 

Akt o ustanovitvi mora tudi:

  • opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
  • določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva, ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
  • določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
  • določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
  • določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
  • določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in
  • določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami tega zakona.

Prednosti in slabosti socialnega podjetništva

Prednosti:

  • pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva,
  • spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči.

Slabosti:

  • socialno podjetje premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki.

Nepridobitnost delovanja

Socialno podjetje mora poslovati po načelih, ki jih določa Zakon o socialnem podjetništvu. Med njimi je tudi načelo nepridobitnosti, ki določa, da namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki nepridobitne pravne osebe vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost).

Status socialnega podjetja pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

  • opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,
  • ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja,
  • je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,
  • zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in
  • izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa Zakon o socialnem podjetništvu in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

Pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja in poročanje

Socialno podjetje (so.p.):

  • mora ves čas svojega poslovanja spoštovati načela socialnega podjetništva,
  • premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki,
  • vodi poslovne knjige v skladu s posebnimi računovodskimi standardi za so.p. ter po standardih/predpisih, ki urejajo računovodstvo za svojo pravnoorganizacijsko obliko,
  • v enem letu od pridobitve statusa predloži pristojnemu ministrstvu (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) dokazila o začetku opravljanja dejavnosti v skladu z 19. členom ZSocP.