Socialno podjetje

Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja družbene inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe, kot so društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička in premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki.

Postopek ustanovitve in postopek pridobitve statusa socialnega podjetja je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ, pristojen za registracijo, ob ustanovitvi ali pridobitvi statusa presojal izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Nepridobitna pravna oseba, ki želi pridobiti status socialnega podjetja, mora tako na pristojni registrski organ predložiti vlogo za registracijo socialnega podjetja oziroma vlogo za spremembo akta o ustanovitvi, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje. Registrski organ nato ugotavlja izpolnjevanje pogojev za dodelitev statusa socialnega podjetja.

Registrski organ za posamezno pravno organizacijsko obliko je organ, ki podeljuje status socialnim podjetjem na podlagi izpolnjevanja pogojev, ki so določni z Zakonom o socialnem podjetništvu in zakonom specifičnim za posamezno vrsto pravne osebe. Za gospodarske družbe, zadruge in zavode registracijo izvajajo pristojna okrožna sodišča, za društva pristojne upravne enote, za ustanove pa izda soglasje k aktu o ustanovitvi, ministrstvo pristojno za področje delovanja ustanove.

Ko nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in začne poslovati kot socialno podjetje, se ji v register ali javno evidenco vpiše dostavek »socialno podjetje« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe. Tako mora nepridobitna pravna oseba, ki je pridobila status socialnega podjetja v pravnem prometu uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«. Drugim pravnim osebam, ki statusa socialnega podjetja nimajo, uporaba besedne zveze »socialno podjetje« ali okrajšave »so.p.« v firmi ali imenu ni dovoljena.

a) Dokumenti za pridobitev statusa

Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

• sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
• osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
• dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja socialnega podjetja.

b) Sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe (neobvezen obrazec), da namerava poslovati kot socialno podjetje, mora vsebovati ime, priimek in naslov ustanoviteljev ali članov pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, firmo in poslovni naslov nepridobitne pravne osebe, kraj in datum sprejetja sklepa ter lastnoročni ali digitalni podpis ustanoviteljev ali članov pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, ki želi poslovati kot socialno podjetje.

Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa Zakon o socialnem podjetništvu in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj.

Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe presežkov prihodkov nad odhodki, skladno s 26. členom Zakona o socialnem podjetništvu. 

Akt o ustanovitvi mora tudi:

• opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
• določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva, ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
• določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami Zakona o socialnem podjetništvu, akta o ustanovitvi in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
• določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
• določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
• določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in
• določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami Zakona o socialnem podjetništvu.

Prednosti:

• pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva,
• spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči.
  

Slabosti:

• socialno podjetje premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki.

Status socialnega podjetja pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

• opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,
• ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja,
• je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,
• zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in
• izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa Zakon o socialnem podjetništvu in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

Socialno podjetje:

• mora ves čas svojega poslovanja spoštovati načela socialnega podjetništva,
• premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki,
• vodi poslovne knjige v skladu s posebnimi računovodskimi standardi za socialna podjetja ter po standardih/predpisih, ki urejajo računovodstvo za svojo pravnoorganizacijsko obliko,
• v enem letu od pridobitve statusa predloži pristojnemu ministrstvu za gospodarstvo dokazila o začetku opravljanja dejavnosti v skladu z 19. členom Zakona o socialnem podjetništvu.

Socialna podjetja morajo, skladno z 19. členom Zakona o socialnem podjetništvu, posredovati dokazila o začetku opravljanja dejavnosti ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, v enem letu od pridobitve statusa socialnega podjetja. 

Več o načinu in vsebini poročanja socialnih podjetij o začetku opravljanja dejavnosti socialnega podjetja.

Socialnemu podjetju minister, pristojen za gospodarstvo, z odločbo odvzame status socialnega podjetja, če v roku enega leta od pridobitve statusa socialnega podjetja ne začne opravljati dejavnosti.

Pravnomočno odločbo o odvzemu statusa socialnega podjetja pristojni minister posreduje registrskemu organu, ki iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje« ter vpiše številko in datum pravnomočnosti odločbe. Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa socialnega podjetja za socialno podjetje prenehajo vse oblike spodbud, pridobljene na podlagi tega Zakona o socialnem podjetništvu.

Pravna oseba, ki ji je bil na podlagi pravnomočne odločbe odvzet status socialnega podjetja, lahko ponovno zaprosi za pridobitev statusa 24 mesecev po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa.

Statusu socialnega podjetja se lahko nepridobitna pravna oseba odpove, če ocenjuje, da ne želi več poslovati kot socialno podjetje.

Vlogo za odpoved statusu socialnega podjetja lahko pravna oseba pošlje elektronsko ali po pošti na naslov ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

Več o odpovedi statusu socialnega podjetja.

Pridobitev in odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva

Nevladna organizacija lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov in če je splošno koristno.

Pogoji za pridobitev takšnega statusa so za vse pravnostatusne oblike nevladnih organizacij (društva, zavode in ustanove) poenoteni.

Status v javnem interesu podeljujejo resorna ministrstva. Več o pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu.