Varstvo pred požarom

Varstvo pred požarom obsega organiziranje, načrtovanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov, katerih glavni cilj je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo.

Dejavnosti varstva pred požarom so raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, požarno varovanje in dimnikarstvo.

Dejavnosti varstva pred požarom lahko opravljajo fizične in pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izpolnjujejo predpisane pogoje, in gasilske enote, kot obvezno javno službo.

Ukrepe varstva pred požarom je treba načrtovati pri pripravi prostorskih aktov, graditvi objektov, ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, v prometu in v naravnem okolju. Delimo jih na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. S preventivnimi ukrepi se zmanjša možnost nastanka požara, če do njega pride, pa zagotavljajo varno evakuacijo ter preprečujejo njegovo širjenje. Aktivni ukrepi so vsi tehnični in organizacijski ukrepi za gašenje požara, npr. sistemi, naprave in postopki za odkrivanje in gašenje požara.

Pri pripravi prostorskih aktov in graditvi objektov je treba zagotoviti varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebne odmike med objekti, dostope, dovoze in delovne površine za reševalna vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Vgrajeni gradbeni proizvodi, naprave, napeljave in drugi elementi morajo biti narejeni iz materialov, ki zagotavljajo požarno varnost.

Pri uporabi odprtega ognja ali drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju je treba upoštevati ukrepe in prepovedi, ki zmanjšujejo možnost nastanka požara in so določeni v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

Podlaga za načrtovanje in izvajanje organizacijskih preventivnih ukrepov varstva pred požarom je ocena požarne ogroženosti. Stopnje požarne ogroženosti in metodologija za izdelavo ocen požarne ogroženosti so določene v Pravilniku o izdelavi ocen požarne ogroženosti.

Za varstvo pred požarom je odgovoren lastnik ali uporabnik objekta oziroma delodajalec, ki lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti ustrezno usposobljeno fizično osebo (zaposlenega v podjetju) ali pravno osebo, ki ima pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za opravljanje te dejavnosti. Pogoji za izvajanje ukrepov varstva pred požarom so določeni v Pravilniku o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

1. Usposabljanje za varstvo pred požarom
   Za varstvo pred požarom morajo biti usposobljeni vsi zaposleni ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, razporeditvi na drugo delo ali ob spremembi oziroma uvajanju nove tehnologije. Periodika usposabljanja je odvisna od stopnje požarne ogroženosti objekta. Za usposabljanje mora poskrbeti delodajalec, ki lahko za to pooblasti pri njem zaposlenega delavca ali pravno osebo, ki ima pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
2. Požarni red
   Požarni red je dokument, ki ga morajo izdelati lastniki ali uporabniki stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, določenih z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) za področje 1 – Stavbe, razen nekaterih izjem, kot so npr. eno in dvostanovanjske stavbe, kolesarnice in drugi manj zahtevni objekti.
   Vsebina požarnega reda je predpisana v Pravilniku o požarnem redu in mora biti smiselno prilagojena namembnosti posameznega objekta. Opredeliti je treba organizacijo varstva pred požarom, ukrepe, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, varno evakuacijo in hitro intervencijo, vrste in način usposabljanja zaposlenih in stanovalcev, navodila za ravnanje v primeru požara ter podatek o predvidenem številu uporabnikov objekta. Predpisane so tudi obvezne priloge požarnega reda: izvleček, navodila za posameznike, evidenčni in kontrolni listi.
3. Požarni načrt
   Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta v prostoru in požarne varnosti objekta. Izdelati ga je treba za požarno bolj ogrožene objekte z najmanj srednjo ali višjo stopnjo požarne ogroženosti, za objekte, v katerih je hkrati več kot 100 ljudi in za objekte, opremljene s sončnimi elektrarnami, povezanimi na javno omrežje. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem.
4. Načrt evakuacije
   Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta, ki prikazuje možnost urejenega gibanja ljudi ob požaru in drugi nevarnosti na varen kraj. Vrisani so položaj posameznega prostora, točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto in položaj naprav ter opreme za gašenje požara. Izobešen mora biti v vsakem prostoru, kjer se zbirajo ali zadržujejo ljudje.
5. Požarna straža
   Požarna straža je preventivni ukrep, ki ga lahko izvajajo gasilci, v nekaterih primerih pa tudi za gašenje usposobljene osebe. Požarno stražo je treba organizirati pri pretakanju več kot 10 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov, pri varjenju in uporabi odprtega plamena ali orodja, ki iskri, če prostor za to ni prilagojen. Prav tako mora biti požarna straža organizirana na javnih prireditvah ali shodih, na katerih obstaja nevarnost izbruha požara, ki bi lahko ogrozil večje število ljudi ali povzročil veliko materialno škodo ter ob razglašeni povečani požarni ogroženosti naravnega okolja.
6. Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom
   Gasilni aparati, hidranti in vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite so skladno s predpisi nameščeni v stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih. Vse naprave morajo biti preizkušene in redno vzdrževane, kar lahko izvajajo le pooblaščeni izvajalci, ki izpolnjujejom predpisane pogoje in imajo za opravljanje dejavnosti pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.