Zapiranje gospodarske družbe
Kazalo
Zakon o gospodarskih družbah sicer za vsako pravnoorganizacijsko obliko posebej določa razloge za redno prenehanje, pri čemer imata delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo smiselno enake razloge za prenehanje.
Razlogi za prenehanje delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo so:
- pretek časa, za katerega je družba ustanovljena;
- če tako sklenejo družbeniki ali delničarji z zadostno večino;
- če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev;
- če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- stečaj;
- na podlagi sodne odločbe;
- če družba nima delničarjev oziroma družbenikov ali če ima samo lastne delnice oziroma deleže;
- z združitvijo v kakšno drugo družbo in
- če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek
- s tožbo delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino kapitala.
Razlogi za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo:
- s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
- s sklepom družbenikov;
- s stečajem;
- s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače;
- z odpovedjo;
- na podlagi sodne odločbe;
- če se število družbenikov zmanjša pod dva, razen zakonsko določene izjeme;
- v drugih primerih v skladu z zakonom.
Postopek prenehanja gospodarskih družb ureja Zakon o gospodarskih družbah, postopke zaradi insolventnosti ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Zakon o gospodarskih družbah določa dva načina prenehanja gospodarske družbe:
- redno prenehanje in
- prenehanje po skrajšanem postopku.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ureja postopek prisilnega prenehanja in stečaja.
V vseh primerih, razen pri stečaju in prenehanju družbe po skrajšanem postopku, se opravi postopek likvidacije družbe.
Redno prenehanje gospodarske družbe
Primarni postopek za prenehanje gospodarske družbe je likvidacijski postopek, ki ga vodi družba sama. V nekaterih primerih pa postopek prenehanja lahko vodi tudi sodišče in se imenuje postopek prisilne likvidacije (npr. če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev; če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe itd). Likvidacija sledi prenehanju družbe in se posebej registrira v sodnem registru. Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb.
S sklepom o začetku likvidacijskega postopka je imenovan likvidacijski upravitelj, ki postane zakoniti zastopnik družbe. Njegove glavne naloge so, da: zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja ter predlaga izbris družbe iz registra. Če upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.
Postopek:
- Sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije: Pristojni organ (družba oz. sodišče) sprejme sklep o prenehanju družbe in začetku likvidacije. Sklep o likvidaciji vsebuje: firmo in sedež družbe; organ, ki je sprejel sklep; razlog za prenehanje; rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika; rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa, in ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež likvidacijskega upravitelja.
- Vpis začetka likvidacije v register: Organ, ki sprejme sklep o likvidaciji, pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. Po vpisu začetka likvidacijskega postopka v register mora družba v svoji firmi uporabljati pristavek »v likvidaciji«.
- Postopek likvidacije: Likvidacijo opravi en ali več likvidacijskih upraviteljev. Likvidacijski upravitelji so člani poslovodstva, če statut, skupščina ali sklep o likvidaciji ne določajo drugače. Likvidacijski upravitelj je pooblaščen, da zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve (rok, dan na voljo tem, ne sme biti krajši od 30 dni od objave), izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso (če je to potrebno za poplačilo upnikov), pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja, predlaga izbris družbe iz registra in opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo.
Po plačilu dolgov družbe likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja. O teh predlogih bo navadno sklepal organ, ki je sprejel sklep o likvidaciji. Če je za sprejetje poročila in sklepa o razdelitvi pristojna skupščina, ki se kljub dvakratnemu sklicu ni sestala ali ni bila sklepčna, se šteje, da je predlog, ki ga pripravi likvidacijski upravitelj, sprejet s sklepom skupščine. Na podlagi sklepa nato likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30 dneh (če je sklep sprejelo sodišče, začne rok teči z dnem pravnomočnosti le-tega).
Prenehanje poslovanja družbe po skrajšanem postopku
Pri manjših podjetjih se lastniki pogosto odločajo za prenehanje poslovanja podjetja po skrajšanem postopku, ki ga sprožijo sami, s pomočjo notarja. Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Za obveznosti družbe so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem še dve leti po izbrisu družbe iz registra.
Postopek izbrisa:
- Sprejet sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku: Družbeniki morajo soglasno sprejeti sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Sklep mora vsebovati: firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število delničarjev in njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.
- Izjava o poplačanih obveznostih: vsi delničarji morajo podati izjavo, da da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Izjava mora biti notarsko overjena.
- Vložitev predloga izbrisa družbe iz registra: družbeniki predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe.
- Objava sklepa o prenehanju: Sklep o prenehanju registrski organ objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom. V objavi mora biti navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.
O ugovoru odloča registrski organ. Če registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili oškodovani upniki ali delničarji, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije v skladu s tem zakonom, ali pa glede na okoliščine samo sprejme sklep o prenehanju. Če ugovor ni vložen ali ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave.
Likvidacija družbe
Likvidacija sledi prenehanju družbe in se posebej registrira v sodnem registru. Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb.
Kakšen je postopek likvidacije?
Po ugotovitvi razloga za prenehanje družbe, se sprejme sklep o prenehanju družbe in začetku likvidacije (sklep o likvidaciji). Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb.
Postopek likvidacije se opravi po vpisu začetka likvidacije v sodni register.
Kdo sprejme sklep o likvidaciji, je odvisno od razlogov, zaradi katerih je družba prenehala. Prav tako je od razloga za prenehanje družbe odvisno, kdo lahko pri sodišču poda predlog za prenehanje družbe ter kdo izvede postopek likvidacije (družba ali sodišče).
V tem kontekstu lahko ločimo likvidacijo na t.i.prostovoljno in prisilno.
O prostovoljni likvidaciji govorimo, če se zanjo odločijo lastniki oziroma družbeniki in se izvaja po Zakonu o gospodarskih družbah.
Zakon o gospodarskih družbah v okviru t.i. rednega prenehanja delniške družbe natančno določa postopek likvidacije, te določbe pa se smiselno uporabljajo tudi za postopek likvidacije komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, gospodarskega interesnega združenja ter družbe z neomejeno odgovornostjo, čeprav za slednjo zakon vsebuje nekaj posebnih določb.
Pri prisilni likvidaciji pa sklep o likvidaciji izda sodišče, izvaja pa se po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Likvidacijski upravitelji so člani poslovodstva (pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa vsi družbeniki – skladno s sklepom družbenikov ali družbeno pogodbo izjemoma tudi le posamezni družbeniki ali tretje osebe), razen če statut, skupščina ali sklep o likvidaciji določajo drugače. Na predlog v zakonu točno določenih posameznikov oziroma skupin, lahko likvidacijskega upravitelja imenuje tudi sodišče.
Likvidacijski upravitelj zastopa in predstavlja družbo, konča začete posle, objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave, izterja terjatve družbe, unovči preostalo premoženje in poplača terjatve upnikom. Za dokončanje nedokončanih poslov sme sklepati tudi nove posle (pri likvidaciji delniške družbe le s soglasjem organa, ki je sprejel sklep o likvidaciji).
Po končani likvidaciji mora likvidacijski upravitelj prijaviti izbris družbe iz sodnega registra.
Upniki prijavijo svoje terjatve likvidacijskemu upravitelju, ki po plačilu dolgov družbe pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja.
Če likvidacijski upravitelj na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.
Prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se želi ohraniti pravno osebo – dolžnika, zato gre med dolžnikom in upniki za dogovor o znižanju obveznosti do upnikov oziroma za podaljšanje časovnega obdobja za odplačilo obveznosti.
Prisilna poravnava je zakonsko urejen postopek zaradi insolventnosti, ki poteka pod nadzorom sodišča. Njegov namen je, da se s finančnim prestrukturiranjem dolžniku omogoči, da odpravi insolventnost in nadaljuje s svojim poslovanjem ter da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
V postopku prisilne poravnave dolžnik (pod nadzorom sodišča in upravitelja) v dogovoru z večino upnikov izvede finančno prestrukturiranje svojih obveznosti.
Glede vsebine predloga prisilne poravnave je najpogostejši dogovor o zmanjšanju in odložitvi zapadlosti dolžnikovih obveznosti.
Pri kapitalski družbi se finančno prestrukturiranje izvede tudi v obliki povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, lahko pa tudi z novimi denarnimi vložki.
Poleg splošnih pravil postopka prisilne poravnave ureditev pozna tudi dve modaliteti postopka.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave
Mikro družbam in podjetnikom, ki ustrezajo merilom mikro ali majhne družbe, je omogočeno prestrukturiranje njihovih navadnih terjatev tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Gre za sodni postopek, v katerem ni imenovan upravitelj, ki bi tako kot v postopku »redne« prisilne poravnave opravil preizkus terjatev, ampak dolžnik sam v soglasju s predpisano večino svojih upnikov doseže dogovor o prestrukturiranju. Tega mora ob sodelovanju notarja potrditi tudi sodišče. Postopek poenostavljene prisilne poravnave za dolžnika predstavlja pravno možnost, da v hitrem in poceni sodnem postopku doseže z upniki dogovor o zmanjšanju in odložitvi zapadlosti svojih obveznosti.
Posebna pravila postopka prisilne poravnave
Zaradi zagotovitve učinkovitejšega finančnega prestrukturiranja velikih, srednjih in majhnih družb so bila uzakonjena dodatna posebna pravila postopka prisilne poravnave, ki tem družbam omogočajo dodaten nabor ukrepov finančnega prestrukturiranja. Predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, je lahko omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo. V takem primeru prisilna poravnava (če je pravnomočno potrjena) ne učinkuje na poslovne terjatve upnikov (npr. dolžnikovih dobaviteljev).
Predmet predloga prisilne poravnave je lahko tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev, vendar je možno samo odložiti njeno zapadlost oziroma znižati obrestno mero. Prestrukturiranje je možno tudi v obliki izčlenitev rentabilnega poslovnega dela dolžnika v novo družbo ali v obliki preoblikovanja ločitvenih pravic v skupno ločitveno pravico. Položaj upnikov je v tem postopku pomembno okrepljen. Upniki lahko pomembno vplivajo na vsebino prestrukturiranja dolžnika (sami predložijo načrt finančnega prestrukturiranja ali spremenijo dolžnikovega) in spremljajo poslovanje dolžnika med postopkom (predlagajo, da se nanje prenese pooblastilo za vodenje poslov dolžnika, imenujejo svojega pooblaščenca, ki je upravičen spremljati vodenje tekočih poslov dolžnika in izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja) ter vplivajo na tek postopka (sami vložijo predlog za začetek postopka).
Stečaj družbe
Če ni verjetno, da bo družba s finančnim prestrukturiranjem (postopek prisilne poravnave) odpravila vzroke svoje insolventnosti na način, da bi bili upniki bolje poplačani kot v primeru stečaja družbe, mora poslovodstvo družbe predlagati začetek stečajnega postopka. Predlagatelji stečaja so lahko tudi drugi subjekti.
Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev, in sicer tako, da se v tem postopku unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in nato iz denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem, plačajo terjatve upnikov.
Čeprav stečajni postopek praviloma povzroči, da družba preneha poslovati, tudi v stečajnem postopku obstajajo možnosti, da se ohrani rentabilni del poslovanja insolventnega dolžnika oziroma njegovo zdravo jedro, s prodajo dolžnikovega premoženja, ki je poslovna celota, po 343. členu ZFPPIPP.
O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek stečajnega postopka. Predlagatelj je lahko:
- dolžnik (ki ga zastopa poslovodstvo),
- osebno odgovorni družbenik dolžnika,
- upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, ki zamuja s plačilom več kot 2 meseca,
- Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki verjetno izkaže terjatve zaposlenih delavcev do dolžnika, ki zamuja s plačilom več kot 2 meseca.
Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo (razen, če v zakonu za kakšno posamezno pravnoorganizacijsko osebo ni drugače določeno), nad invalidskim podjetjem pa le, če da Vlada RS predhodno soglasje.
Stečajni postopek se ne izvede, če predlagatelj, ki je upnik, v roku 15 dni po prejemu sklepa o dopolnitvi ne založi predujma ali ne odpravi pomanjkljivosti predloga, saj v takem primeru sodišče v roku 8 dni po poteku tega roka predlog za začetek stečajnega postopka zavrže.
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži zaposleni delavec, ki mu delodajalec (insolventni dolžnik) že dva meseca zamuja z izplačilom plač do višine minimalne plače s pripadajočimi davki in prispevki, je založitve predujma začetnih stroškov oproščen in se sredstva zagotovijo iz proračuna sodišča.