Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Dovoljenje za iskanje
Za iskanje arheoloških ostalin je potrebno dovoljenje za iskanje arheoloških ostalin, ki ga izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Dovoljenje lahko pridobi fizična oseba, ki je strokovno usposobljena za iskanje. Oseba je strokovno usposobljena, če izpolnjuje vsaj enega od spodaj navedenih pogojev.
V vlogi za izdajo mora prosilec navesti vrsto dovoljenja, ki ga zahteva, ter priložiti program iskanja in dokazila o strokovni usposobljenosti.
V programu iskanja prosilec opredeli namen in cilje iskanja, tehnična sredstva in metode, ki jih namerava uporabiti pri iskanju, način dokumentiranja izsledkov iskanja, čas iskanja in območje, na katerem želi iskanje izvajati.
Po potrebi lahko zavod prosilca pokliče, da se izreče o določenih navedbah, da dopolni vlogo z drugimi potrebnimi dokazili oziroma dovoljenji drugih organov, oziroma Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvede druga dejanja, s katerimi se ugotovi dejansko stanje.
Dovoljenje je lahko enkratno ali odprto.
Enkratno dovoljenje velja za čas iskanja do največ 30 dni.
Odprto dovoljenje velja za večje območje, ki ne sme biti večje od območja pristojnosti dveh območnih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in za daljše obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta in se izteče z zadnjim dnem koledarskega leta, v katerem je bilo izdano.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije lahko odprto dovoljenje izda, če se dovoljenje nanaša na osebo, ki je uspešno izvedla vsaj tri programe iskanja arheoloških ostalin na podlagi enkratnih dovoljenj ali izkazuje zadostne reference s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin ali druge ustrezne zvrsti kulturne dediščine, ki je zajeta v pojmu arheološka ostalina.
V dovoljenju Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije določi:
- vrsto dovoljenja (enkratno ali odprto),
- standarde, ki jih mora iskalec uporabiti pri iskanju,
- trajanje dovoljenja,
- kraj (območje), na katerega se dovoljenje nanaša,
- tehnična sredstva, ki jih je dovoljeno uporabiti za iskanje,
- pristojno organizacijo, ki jo mora iskalec obveščati o najdbah, odkritih pri iskanju, in o drugih dejstvih, povezanih z iskanjem,
- metodo zbiranja podatkov, pridobljenih z iskanjem,
- način predaje podatkov in standarde za pripravo poročila o iskanju,
- način ravnanja z najdbami, ki so bile fizično odstranjene z odkrite arheološke ostaline, in njihove predaje pristojni organizaciji,
- strokovnega nadzornika nad iskanjem in način in obseg nadzora,
- morebitno obveznost in način sodelovanja pooblaščene osebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pri iskanju,
- morebitno obveznost in način obveščanja drugih organov o iskanju.
Dovoljenje je vezano na osebo, ki je vložila vlogo, in ni prenosljivo na drugo osebo.
Pogoji in dokazila
Navedeni pogoji veljajo za poklic Iskalec arheoloških ostalin
-
Strokovno usposobljena oseba ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih 1. stopnje s področja arheologije ali primerljivega področja, oziroma raven izobrazbe, ki ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe 1. stopnje s področja arheologije ali primerljivega področja.
Pravne podlage
-
Strokovno usposobljena oseba ima reference s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin.
Za reference s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin se štejejo podatki o avtorstvu ali soavtorstvu strokovnih ali znanstvenih objav s področja arheologije ter podatki o sodelovanju pri arheoloških raziskavah ali drugih dejavnostih s področja prepoznavanja in varstva ustrezne zvrsti kulturne dediščine, ki je zajeta v pojmu arheološka ostalina (npr. orožje, strelivo, vojaška vozila in druge vojaške ostaline iz prve in druge svetovne vojne, ki so bile pod zemljo ali vodo vsaj 50 let).
Pravne podlage
-
Strokovno usposobljena oseba ima opravljeno izpopolnjevanje oziroma usposabljanje s področja varstva arheoloških ostalin.
Za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin se štejejo organizirane oblike usposabljanja oziroma izpopolnjevanja, ki jih izvede Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, državni oziroma pooblaščeni muzej ali javna raziskovalna organizacija s področja ustrezne zvrsti kulturne dediščine, ki je zajeta v pojmu arheološka ostalina.
Za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin, ki so orožje, strelivo, vojaška vozila in druge vojaške ostaline iz prve in druge svetovne vojne, ki so bile pod zemljo ali vodo vsaj 50 let, se štejejo tudi organizirane oblike usposabljanja oziroma izpopolnjevanja, ki jih izvedejo nevladne organizacije, delujoče v javnem interesu na področju varstva ustrezne zvrsti kulturne dediščine, pod pogojem, da pri izvedbi usposabljanja oziroma izpopolnjevanja sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Pravne podlage
-
Strokovno usposobljena oseba ima status prostovoljca ali prostovoljca zaupnika.
Prostovoljci so lahko ljudje z ustrezno izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Po zaključku prostovoljnega dela izda izvajalec javne službe potrdilo o pridobitvi delovnih izkušenj ali kvalifikacij.
Prostovoljci lahko pri izvajalcu javne službe varstva opravljajo pripravništvo kot volonterji pripravniki, pridobivajo delovne izkušnje za nazive konservatorja, kustosa, konservatorja-restavratorja, konservatorja-restavratorja sodelavca ali konservatorja-restavratorja tehnika.
V javni službi za področje varstva delujejo tudi prostovoljci – zaupniki. Njihova naloga je razvijanje zavesti javnosti o dediščini, informiranje in neformalen nadzor nad stanjem varstva na terenu. Razmerje prostovoljca in izvajalca javne službe varstva se ureja s pogodbo.
Pravne podlage
-
Delo konservatorja obsega širok nabor nalog s področja ohranjanja in varstva kulturne dediščine z uporabo znanstvenega raziskovanja in metod. Med osrednje naloge sodijo evidentiranje in dokumentiranje dediščine, njeno vrednotenje, priprava predlogov ter usmeritev za njeno varstvo in ohranjanje ter različne naloge s področja popularizacije in promocije dediščine.
-
Naloga kustosa na področju varstva premične kulturne dediščine obsega identificiranje, dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje dediščine, ohranitev dediščine ter preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, upravljanje dediščine, omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej, njeno predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njej.
-
Naloga konservatorja - restavratorja je fizično ohranjanje kulturne dediščine za sedanje in bodoče generacije. Konservator - restavrator prispeva k razumevanju kulturne dediščine v smislu njenega estetskega in zgodovinskega pomena in njene fizične celovitosti. Konservator - restavrator sprejema odgovornost za izvajanje diagnostičnih preiskav, konservatorsko in restavratorsko obravnavo predmetov kulturne dediščine in za dokumentacijo vseh opravljenih posegov na njih.
-
Naloga konservatorsko-restavratorskega sodelavca je sodelovanje pri fizičnem ohranjanju kulturne dediščine za sedanje in bodoče generacije. Konservatorsko-restavratorski sodelavec prispeva k razumevanju kulturne dediščine v smislu njenega estetskega in zgodovinskega pomena in njene fizične celovitosti. Konservatorsko-restavratorski sodelavec sodeluje pri izvajanju diagnostičnih preiskav, konservatorski in restavratorski obdelavi predmetov kulturne dediščine in pri pripravi dokumentacije vseh opravljenih postopkov na njih.
-
Naloga konservatorsko-restavratorskega tehnika je fizično ohranjanje kulturne dediščine za sedanje in bodoče generacije. Konservatorsko-restavratorski tehnik prispeva k razumevanju kulturne dediščine v smislu njenega estetskega in zgodovinskega pomena in njene fizične celovitosti. Pomaga pri izvajanju diagnostičnih preiskav, konservatorski in restavratorski obdelavi predmetov kulturne dediščine in pri dokumentaciji vseh opravljenih postopkov na njih.
Postopki
-
Dovoljenje za iskanje
Priloge
- Program iskanja
- Dokazila o strokovni usposobljenosti
Pravne podlage
Register ni javno dostopen