Službena izkaznica, pooblaščeni inženir varnostnih sistemov

Za pridobitev službene izkaznice mora biti posameznik star najmanj 18 let. Polnoletnost lahko izkaže z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom.

Dokazila

Osebna izkaznica ali potni list.

Pravne podlage

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

 Za ustrezno strokovno usposobljenost se šteje, če ima oseba: 

• opravljeno strokovno usposabljanje, kot ga določa Zakon o zasebnem varovanju in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) s področja zasebnega varovanja (NPK pooblaščeni inženir varnostnih sistemov) v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije

ali  

• opravljen izobraževalni program s področja zasebnega varovanja, v skladu s predpisi, ki urejajo javno izobraževalne programe.

Pravne podlage

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

Posameznik mora biti državljan Republike Slovenije ali katere druge države članice Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali Švice.

Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi Ministrstvo za notranje zadeve in katere namen je izbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih. Opravi se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pred podelitvijo licence ali službene izkaznice ali kasneje, če je podan sum varnostnih zadržkov.

Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja iz katerih izhaja: 

• da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, 
• da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, 
• da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila izrečena globa, ali
• da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe. 

Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge zasebnega varovanja. Pri presoji se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih v zasebnem varovanju opravljala ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti. 

Če zoper osebo, ki želi opravljati zasebno varovanje, teče postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ali najmanj dva postopka o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekršku po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočne odločitve v tem postopku. 

Pravne podlage

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

Za aktivno znanje slovenskega jezika se šteje, da je posameznik, ki želi opravljati določeno dejavnost, na slovenski šoli pridobil najmanj osnovnošolsko izobrazbo oziroma ima potrdilo uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. 

Izpit se lahko opravi pri trinajstih zunanjih izvajalcih Centra za slovenščino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pravne podlage

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

Zdravstveno in psihično sposobnost ugotavlja zdravnik specialist medicine dela in športa na podlagi zdravniškega pregleda.

Prosilec ni zdravstveno in psihično ustrezen, če je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da je odvisen od alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravniško potrdilo ne sme biti starejše od enega leta.

Pravne podlage

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

V  zadnjih dveh letih pristojni organ imetniku ni odvzel službene izkaznice zaradi kršitev zakonodaje s področja varovanja.

Pristojni organ lahko imetniku službene izkaznice zaradi razlogov varovanja javnega interesa, pri čemer upošteva okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja, z odločbo izreče odvzem posamezne službene izkaznice, če:

• ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več poslovno sposoben;
• že kljub pravnomočni izrečeni globi za prekrške stori novo istovrstno kršitev:
  • opravlja naloge zasebnega varovanja in ni v delovnem razmerju pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja;
  • pri zasebnem varovanju uporablja druga prisilna sredstva, živali kot prisilno sredstvo ali nevarne predmete, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana; 
  • zaradi nezakonite in nestrokovne uporabe ukrepov varnostnika pride do povzročitve telesne poškodbe ali kršitve človekovih pravic in svoboščin;
• mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo; 
• je zaradi nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika službene izkaznice prišlo do hujše posledice za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu), če javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi se manj poseglo v pridobljene pravice.

 

Če pristojni organ ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje nalog zasebnega varovanja, uvede postopek odvzema in o tem obvesti imetnika licence ali izvajalca internega varovanja.

Pravne podlage

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)