Delovni terapevt
Delovni terapevt oziroma delovna terapevtka mora pred pričetkom opravljanja poklica opraviti pripravništvo in strokovni izpit.
Delovni terapevti lahko opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost kot pravne ali fizične osebe.
Delovni terapevt oziroma delovna terapevtka deluje na naslednjih delovnih področjih:
- primarna, sekundarna in terciarna raven zdravstvene dejavnosti,
- socialni in posebni socialni zavodi
- zdravilišča,
- dejavnost javnega zdravja.
Delovni terapevt oziroma delovna terapevtka opravlja naslednje poklicne dejavnosti:
- obravnava ljudi vseh starostnih skupin, ki imajo težave pri izvajanju namenskih aktivnosti zaradi fizičnih ali duševnih funkcionalnih ovir v življenjskem, delovnem in socialnem okolju,
- ocenjevanje, vzdrževanje, vzpostavljanje in omogočanje udeležbe posameznika v namenskih aktivnostih na področju skrbi zase, produktivnosti in prostega časa na ravni telesnega, kognitivno perceptivnega ter psihosocialnega delovanja, aktivnosti in udeležbe v družbi,
- načrtovanje terapevtskega programa obravnave v skladu z vrsto, naravo in ravnjo problemov izvajanja aktivnosti,
- razvijanje, izboljšanje, prilagajanje ali nadomeščanje spretnosti skrbi zase, produktivnosti in prostega časa,
- razvijanje, obnavljanje ali vzpodbujanje funkcij senzomotornih, kognitivno-perceptivnih in psihosocialnih komponent izvajanja aktivnosti z uporabo različnih terapevtskih pristopov, metod in tehnik,
- prilagajanje domačega, delovnega in socialnega okolja posameznikovim telesnim, kognitivnim in psihosocialnim zmogljivostim,
- izobraževanje posameznikov, svojcev, skrbnikov, učiteljev, vzgojiteljev, zdravstvenih delavcev ter drugih posamezniku pomembnih oseb o vsebini, vlogi in ciljih delovne terapije,
- terapevtske, zdravstveno-vzgojne in preventivne dejavnosti na področju prilagajanja in uravnoteženega načrtovanja ter izvajanja aktivnosti posameznikov v domačem, delovnem in socialnem in drugih okoljih,
- dokumentiranje ciljev in vsebine programa delovne terapije ter vmesna in končna ocenitev učinkovitosti obravnave.
Pogoji
-
Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister za zdravje in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja. Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.
Pripravništvo traja za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo šest mesecev, z višjo strokovno izobrazbo devet mesecev in z visoko strokovno izobrazbo dvanajst mesecev.
Pripravnik ali pripravnica mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.
Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva. Delodajalec je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.
Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja, ki je odgovoren za izvedbo posameznega programa pripravništva.
Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka. Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.
Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister. Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.
Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:
- strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine;
- prva pomoč - organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine;
- urgentna medicina za doktorje medicine;
- socialna medicina, razen za doktorje medicine in magistre farmacije;
- socialna farmacija za magistre farmacije in farmacevtske tehnike;
- osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Ministrstvo tekoče vodi seznam pravnih virov in strokovne literature, ki pomagajo pripravniku za pripravo na strokovni izpit. Seznam je na voljo na sedežu in na spletni strani ministrstva.
Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu za zdravje.
Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.
Strokovni izpit je usten, razen iz predmeta urgentna medicina, ki je sestavljen iz pisnega, praktičnega in ustnega dela. Komisija oceni celoten uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu.
Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov - popravni izpit. Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati cel izpit. Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.
Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:
- delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu;
- pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.
Stroški celotnega strokovnega izpita za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce znašajo 200,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz enega predmeta znašajo 50,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz predmeta Urgentna medicina za zdravnike znaša 150,00 evrov.
Priznavanje kvalifikacij
Za priznanje vaših v EU pridobljenih poklicnih kvalifikacij, so v RS predpisani naslednji postopki: