Magister farmacije specialist

Za opravljanje tega poklica v zdravstveni dejavnosti je potrebno imeti opravljen strokovni izpit, ki sestoji iz naslednjih vsebin:

1. izbrane vsebine nujne medicinske pomoči,
2. osnove varnosti in kakovosti v zdravstvu,
3. osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva,
4. strokovne vsebine poklicnega področja. Točne vsebine za posamezen poklic, so razvidne v prilogi 3 Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Povezava na zunanjo povezavo).

Seznam strokovne literature in pravnih virov, ki pomagajo kandidatu za pripravo na strokovni izpit:

• kakovost in varnost v zdravstvu, priročnik,
• področna zakonodaja,
• prva pomoč v rednih in izrednih razmerah,

Drugo gradivo:

• list o pripravništvu,
• sklep o stroških strokovnega izpita (Povezava na zunanjo povezavo),
• Odredba o višini stroškov strokovnega izpita,
• Pregled literature s področja zdravstvene nege za kandidate na strokovnih izpitih pri Ministrstvu za zdravje,
• seznam laboratorijev.

Podrobneje

Zdravstveni delavci in sodelavci se v register vpišejo po opravljenem strokovnem izpitu.

Podrobneje

Specializacija magistrov farmacije je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije. Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljeno specialistično nalogo in specialističnim izpitom.

Programe in vsebine specializacij določi Lekarniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, Zavodom za farmacijo in preizkušanje zdravil ter Slovenskim farmacevtskim društvom, sprejme pa jih skupščina zbornice. Program posameznih specializacij določi:

• obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije;
• vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije;
• druge vsebine in postopke za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij.

Specializacija se opravlja na specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti. Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske specialnosti.

Lekarniška zbornica Slovenije enkrat na leto, najkasneje do 30. aprila, razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična področja. Na razpis za opravljanje specializacij se lahko prijavi:

• magister farmacije, ki ima opravljeno pripravništvo in strokovni izpit;
• magister farmacije, ki ima končan najmanj pet let trajajoč univerzitetni študij, ki je obsegal najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja in najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice ter ima opravljen strokovni izpit.

Kandidat na podlagi javnega razpisa na zbornico naslovi vlogo s prilogami.

Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi zbornica. Pri izbiri imajo prednost kandidati s področij, ki nimajo zagotovljenih specialistov, predvidenih z nacionalnim programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije. Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku, za kandidate, ki niso zaposleni pa specializacijo predhodno odobri minister za zdravje.

Po zaključku izbirnega postopka izda zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi datum začetka opravljanja specializacije in glavnega mentorja. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi List magistra farmacije specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica, in podatke o prostih specializantskih mestih. Kandidatom, ki niso izbrani, se o tem izda odločba.

Na podlagi pravnomočne odločbe, s katero je bila posamezniku kandidatu odobrena specializacija, plačnik stroškov specializacije pred začetkom opravljanja specializacije sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se določi način obračunavanja in plačevanja stroškov specializacije ter druge medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.

Plačnik specializacije je lahko izvajalec javne službe v zdravstveni dejavnosti, druga pravna ali fizična oseba, pri kateri je specializant zaposlen ali specializant sam.

 

Stroški specializacije so vezani na vrsto vpisane specializacije in okvirno znašajo v razponu od 8.000 – 12.000 EUR (vključen specialistični izpit). Cena specialističnega izpita znaša 1.001,50 EUR.

V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.

Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.

Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotelj pridobljeno formalno izobrazbo. Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.

Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.

Vlogo za opravljanje izpita naslovi na zbornico in zraven priloži ustrezno izpolnjen list magistra farmacije specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije. Poleg dokazil priloži tudi vezano specialistično nalogo v toliko izvodih, kolikor je članov izpitne komisije, za glavnega mentorja in somentorja, če je bil ta specializantu imenovan, za arhiv zbornice in za knjižnico Fakultete za farmacijo.

Izpit se opravlja na zbornici ali na Fakulteti za farmacijo. Kandidat na izpitu najprej predstavi specialistično nalogo. V nadaljevanju člani izpitne komisije kandidatu zastavljajo vprašanja, ki se nanašajo na specialistično nalogo in na teoretično poznavanje stroke s področja temeljnega predmeta specializacije oziroma predmeta, ki ga določi mentor ob pričetku izdelave specialistične naloge.

Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Kandidatu, ki je opravil izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti.

Podrobneje

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci imajo pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, zato jim mora zavod omogočiti:

• stalno spremljanje razvoja zdravstvenih ved;
• občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih zdravstvenih zavodih;
• občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja.

Zdravstvenemu delavcu se licenca podaljša za obdobje sedmih let - licenčno obdobje - na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti. Preverjanje strokovne usposobljenosti izvajalca se za licenčno obdobje ugotavlja z licenčnimi točkami, ki jih pridobi zdravstveni delavec s stalnim izpopolnjevanjem. 

Za podaljšanje licence zdravstveni delavec v preteklem licenčnem obdobju zbere najmanj 70 licenčnih točk. Če v tem obdobju ne zbere zadostnega števila točk, za podaljšanje licence opravi preizkus strokovne usposobljenosti.

Obvezne vsebine stalnega izpopolnjevanja v enem licenčnem obdobju se nanašajo na:

• zakonodajo s področja zdravstva in poklicno etiko;
• temeljne postopke oživljanja;
• kakovost in varnost v zdravstvu.

Poleg obveznih vsebin se zdravstveni delavec izpopolnjuje iz splošnih vsebin zdravstvene ali babiške nege in iz vsebin ožjega strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem zdravstveni delavec deluje. Vsaj 50% licenčnih točk zdravstveni delavec pridobi iz vsebin ožjega strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem deluje.

Za stalno izpopolnjevanje se šteje:

• udeležba na strokovnem srečanju (aktivna ali pasivna, doma ali v tujini);
• objava strokovnega članka v strokovni literaturi doma ali v tujini (npr. v reviji, zborniku, knjigi ali monografiji);
• izpopolnjevanje pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

Vlogo za priznanje strokovnega srečanja in oceno programa strokovnega srečanja kot stalnega izpopolnjevanja za pridobitev licenčnih točk na ministrstvo poda organizator strokovnega srečanja.

Po izvedbi strokovnega srečanja organizator udeležencem izda potrdila o udeležbi. Ministrstvo na svoji spletni strani objavlja programe strokovnih srečanj, ki se štejejo za stalno izpopolnjevanje.

Vlogo za priznanje določenega števila licenčnih točk za stalno izpopolnjevanje, ki ni bilo opravljeno pri organizatorju s spletne strani ministrstva, vloži zdravstveni delavec.

Za priznanje stalnega izpopolnjevanja v obliki udeležbe na strokovnem srečanju ali izpopolnjevanja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, zdravstveni delavec predloži:

• potrdilo o udeležbi oziroma dokazilo o izpopolnjevanju v zdravstveni ali drugi organizaciji, ki ga podpiše odgovorna oseba organizacije;
• ime in naslov pravne ali fizične osebe, ki je organizirala stalno strokovno izpopolnjevanje;
• naslov programa srečanja oziroma izpopolnjevanja;
• datum in kraj izvedbe programa srečanja oziroma izpopolnjevanja ter čas trajanja srečanja;
• način udeležbe (aktivna in pasivna);
• program srečanja oziroma vrsta izpopolnjevanja.

Za priznavanje objave strokovnega članka v strokovni literaturi doma ali v tujini, zdravstveni delavec predloži:

• naslovno stran objave članka z vsebino in prvo stran članka;
• kataloški vpis;
• kazalo in
• povezavo na vir, če je objava citirana v eni od uveljavljenih bibliografskih zbirk (npr. COBISS, PUBMED).

Ministrstvo po prejemu popolne vloge in na podlagi ocene o ustreznosti programa oziroma izpopolnjevanja in določitve števila licenčnih točk, zdravstvenega delavca obvesti o številu priznanih licenčnih točk in jih vnese v register.

Pravne podlage

• Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
• Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
• Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege