Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Medicinska sestra babica oziroma medicinski tehnik babičar mora pred pričetkom opravljanja poklica opraviti pripravništvo in strokovni izpit in se vpisati v register zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Medicinske sestre babice lahko opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost kot pravne ali fizične osebe.

Medicinska sestra babica oziroma medicinski tehnik babičar deluje na delovnem področju primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti.

Medicinska sestra babica oziroma medicinski tehnik babičar opravlja naslednje poklicne dejavnosti:

  • promocija zdravja, svetovanje pri načrtovanju družine, varovanje reproduktivnega zdravja in posredovanje ustreznih napotitvenih informacij,
  • priprava programov šole za starše ter zdravstveno vzgojno delo za zdrav način življenja in izogibanje rizičnim dejavnikom za to kategorijo prebivalstva,
  • spremljanje normalnega poteka nosečnosti in izvajanje potrebnih preiskav ter spremljanje stanja zarodka z uporabo ustreznih kliničnih metod in sredstev v okviru pristojnosti,
  • svetovanje in pomoč ženskam med nosečnostjo, ob porodu in v poporodnem obdobju,
  • vodenje normalnega poroda v okviru pristojnosti,
  • nudenje nujne medicinske pomoči pri porodu v primeru odsotnosti zdravnika,
  • prepoznavanje patoloških sprememb pri materi in otroku, ukrepanje v okviru pristojnosti,
  • pregledovanje in negovanje novorojenčka in dojenčka ter ukrepanje v okviru pristojnosti,
  • izvajanje babiške nege in zdravljenja v okviru pristojnosti, ki ga predpiše zdravnik,
  • vodenje ustrezne zdravstvene in negovalne dokumentacije.

Pogoji

  • Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

    Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister za zdravje in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja. Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.

    Pripravništvo traja za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo šest mesecev, z višjo strokovno izobrazbo devet mesecev in z visoko strokovno izobrazbo dvanajst mesecev.

    Pripravnik ali pripravnica mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.

    Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva. Delodajalec je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.

    Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja, ki je odgovoren za izvedbo posameznega programa pripravništva.

    Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka. Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.

    Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister. Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.

    Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:

    • strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine;
    • prva pomoč - organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine;
    • urgentna medicina za doktorje medicine;
    • socialna medicina, razen za doktorje medicine in magistre farmacije;
    • socialna farmacija za magistre farmacije in farmacevtske tehnike;
    • osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

    Ministrstvo tekoče vodi seznam pravnih virov in strokovne literature, ki pomagajo pripravniku za pripravo na strokovni izpit. Seznam je na voljo na sedežu in na spletni strani ministrstva.

    Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu za zdravje.

    Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.

    Strokovni izpit je usten, razen iz predmeta urgentna medicina, ki je sestavljen iz pisnega, praktičnega in ustnega dela. Komisija oceni celoten uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu.

    Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov - popravni izpit. Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati cel izpit. Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.

    Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:

    • delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu;
    • pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.

    Stroški celotnega strokovnega izpita za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce znašajo 200,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz enega predmeta znašajo 50,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz predmeta Urgentna medicina za zdravnike znaša 150,00 evrov.

    Podrobneje

  • Zdravstveni delavci in sodelavci se v register vpišejo po opravljenem strokovnem izpitu.

    Vlogo za vpis v register vložijo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester (Zbornica - Zveza) v roku 30 dni po opravljenem strokovnem izpitu.

    Če so izpolnjeni vsi pogoji za vpis v register, Zbornica - Zveza izvajalcu izda odločbo, na podlagi katere ga vpiše v register.

    Register se vodi v elektronski obliki. V registru se vodijo naslednji podatki:

    • osebno ime,
    • datum in kraj rojstva,
    • stalno oziroma začasno bivališče,
    • državljanstvo,
    • podatki o diplomi, strokovnem izpitu, specializaciji in pridobljenih dodatnih znanjih,
    • datum in področje pridobljenih zdravstvenih in pedagoških nazivov,
    • članstvo v domačih in tujih strokovnih združenjih,
    • izjava o uveljavljanju pravice do ugovora vesti,
    • drugi podatki, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil.

    Zdravstveni delavci, ki morajo biti vpisani v register, so:

    • tehnik zdravstvene nege,
    • medicinska sestra babica,
    • bolničar negovalec.

    Zdravstveni delavci, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, so:

    • diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik,
    • diplomirana babica/diplomirani babičar,
    • višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik/višji medicinski tehnik.

    Podrobneje

Priznavanje kvalifikacij

Za priznanje vaših v EU pridobljenih poklicnih kvalifikacij, so v RS predpisani naslednji postopki:

Čezmejno/občasno opravljanje poklica

Poklic lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.
Zadnja sprememba:
8. 9. 2020