Medicinski biokemik specialist

Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister za zdravje in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja. Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.

Pripravništvo traja za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo šest mesecev, z višjo strokovno izobrazbo devet mesecev in z visoko strokovno izobrazbo dvanajst mesecev.

Pripravnik ali pripravnica mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.

Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva. Delodajalec je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.

Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja, ki je odgovoren za izvedbo posameznega programa pripravništva.

Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka. Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.

Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister. Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.

Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:

• strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine;
• prva pomoč - organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine;
• urgentna medicina za doktorje medicine;
• socialna medicina, razen za doktorje medicine in magistre farmacije;
• socialna farmacija za magistre farmacije in farmacevtske tehnike;
• osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Ministrstvo tekoče vodi seznam pravnih virov in strokovne literature, ki pomagajo pripravniku za pripravo na strokovni izpit. Seznam je na voljo na sedežu in na spletni strani ministrstva.

Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu za zdravje.

Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.

Strokovni izpit je usten, razen iz predmeta urgentna medicina, ki je sestavljen iz pisnega, praktičnega in ustnega dela. Komisija oceni celoten uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu.

Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov - popravni izpit. Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati cel izpit. Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.

Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:

• delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu;
• pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.

Stroški celotnega strokovnega izpita za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce znašajo 200,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz enega predmeta znašajo 50,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz predmeta Urgentna medicina za zdravnike znaša 150,00 evrov.

Podrobneje

Specializacija je posebna oblika podiplomskega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje zahtevnejših del na področju medicinske biokemije. Specializacija obsega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s programom specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom. Specializacija traja praviloma neprekinjeno 48 mesecev.

Specializacijo se lahko odobri zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, ki ima zaključen univerzitetni študij farmacije, biokemije, kemije ali medicine ali druge ustrezne univerzitetne smeri, opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti in vsaj eno leto delovnih izkušenj v medicinskem laboratoriju. Če ima specializant zaključen univerzitetni študij druge ustrezne smeri, o možnosti vpis odloča Komisija za specializacije pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije po pridobitvi mnenje Katedre za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo.

Program specializacije določi Zbornica laboratorijske medicine Slovenije v sodelovanju s Katedro za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo in RSK za laboratorijsko diagnostiko. V programu specializacije se določi:

• vsebina in trajanje posameznih delov specializacije;
• obseg znanja in veščine ter druge zahteve, ki jih mora specializant osvojiti do zaključka specializacije.

Specializacija se opravlja v enem ali več zdravstvenih zavodih ali pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki jih pooblasti minister, pristojen za zdravje, tako da ima specializant možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določenega ožjega strokovnega področja zdravstvene dejavnosti.

Postopek za odobritev specializacije se začne z vlogo delodajalca, kjer je specializant zaposlen, če gre za specializanta, ki ni zaposlen, pa na njegov predlog. Vloga z utemeljitvijo potrebe po specializaciji za določenega specializanta se vloži na Zbornico laboratorijske medicine Slovenije.

Zbornica izda odločbo o odobritvi specializacije, v kateri je naveden začetek specializacije, rok za zaključek specializacije in glavni mentor. Na podlagi odločbe skleneta specializant in delodajalec pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih. Pooblaščeni izvajalec določi datum začetka usposabljana, upoštevajoč odločbo o odobritvi specializacije in razpoložljiva mesta usposabljanja.

Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje. Potek specializacije po programu specializacije določita glavni mentor in specializant. Potek specializacije se vpisuje v List specializanta. Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja le dela in naloge, za katere je usposobljen, dela in naloge s specialističnega področja pa le pod nadzorom glavnega ali neposrednega mentorja.

Specializant, ki je opravil predpisan program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu, ki obsega teoretični in praktični del.

Vlogo za opravljanje izpita specializant ali njegov delodajalec pošlje na Zbornico laboratorijske medicine Slovenije. K vlogi je potrebno priložiti ustrezno izpolnjen »list specializanta« in mnenje glavnega mentorja o pripravljenosti specializanta za izpit.

Zbornica s sklepom odobri specializantu opravljanje izpita, ko ugotovi, da je pravilno in v celoti opravil predpisani program specializacije in druge dogovorjene obveznosti ter mu določi čas in kraj izpita ter izpitno komisijo.

Specializant opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki odloča z večino glasov. Uspeh specializanta na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, zbornica izda potrdilo in podeli naslov specialist oziroma specialistka medicinske biokemije, ki je enakovreden naslovu »evropski specialist klinične kemije in laboratorijske medicine«.

Podrobneje