Sanitarni inženir
Sanitarni inženir oziroma sanitarna inženirka mora pred pričetkom opravljanja poklica opraviti pripravništvo in strokovni izpit.
Sanitarni inženirji lahko opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost kot pravne ali fizične osebe.
Sanitarni inženir oziroma sanitarna inženirka deluje na naslednjih delovnih področjih:
- primarna, sekundarna in terciarna raven zdravstvene dejavnosti,
- socialni in posebni socialni zavodi
- zdravilišča,
- socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno ekološka dejavnost.
Sanitarni inženir oziroma sanitarna inženirka opravlja naslednje poklicne dejavnosti:
- analiza in ocena higiensko-ekoloških razmer na področju pitne vode, kopalnih voda, odpadnih snovi, zraka, nevarnih snovi, kozmetičnih proizvodov, snovi in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili in predmetov splošne porabe,
- analiza in higiensko-tehnična ocena posegov v prostor in gradbeno tehnične dokumentacije,
- higiensko tehnično obvladovanje in nadzor tveganj v procesu priprave in distribucije zdravstveno ustreznih živil,
- organiziranje, izvajanje in nadzor izvajanja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD) dejavnosti, vključno s pripravo programov čiščenja ter sterilizacije,
- nadzor zdravstvene ustreznosti prostorov, vključno z razmerami notranjega okolja, opreme, naprav, procesov in osebne higiene zaposlenih,
- zagotavljanje izvajanja predpisanih zahtev o varnosti in zdravju pri delu,
- izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb,
- izvajanje posebnih ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni,
- načrtovanje in izvajanje vseh oblik vzorčenja ter izvajanje posameznih laboratorijskih analiz,
- izvajanje zdravstveno vzgojenega, pedagoškega in raziskovalnega dela na področju higiene, epidemiologije in zdravstvene ekologije,
- sposobnost za higiensko obvladovanje objektov, procesov in oseb (vključno v živilskih objektih po sistemu HACCP),
- ugotavljanje škodljivih dejavnikov na zdravje in okolje, vključno z izvajanjem meritev ter pripravo in izvedbo ukrepov za sanacijo stanja,
- pridobivanje, statistična obdelava in interpretacija podatkov s področij sanitarno inženirskega udejstvovanja, priprava ustreznih strokovnih mnenj z ukrepi,
- samostojno vodenje upravnega postopka in izdajanje upravnih aktov na zdravstveno-ekološkem področju,
- izdelava in izvedba programa higienskega in ekološkega usposabljanja oseb,
- analiza in higiensko-tehnična ocena posegov v prostor in gradbeno tehnične dokumentacije,
- organizacija, izvajanje in nadzor izvajanja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD),
- priprava in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni,
- zagotavljanje izvajanja predpisanih zahtev o varnosti in zdravju pri delu,
- načrtovanje in izvajanje vzorčenja ter izvajanja posameznih laboratorijskih analiz, sodelovanje v skupini za pripravo programov za razvijanje in ohranjanje zdravih življenjskih navad,
- sodelovanje pri procesih prenosa znanja iz higienskih in ekoloških vsebin,
- sposobnost enakopravno sodelovati v interdisciplinarnem strokovnem timu,
- sodelovanje v procesih prijave, izdelave in vodenja projektov.
Pogoji
-
Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister za zdravje in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja. Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.
Pripravništvo traja za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo šest mesecev, z višjo strokovno izobrazbo devet mesecev in z visoko strokovno izobrazbo dvanajst mesecev.
Pripravnik ali pripravnica mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.
Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva. Delodajalec je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.
Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja, ki je odgovoren za izvedbo posameznega programa pripravništva.
Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka. Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.
Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister. Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.
Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:
- strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine;
- prva pomoč - organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine;
- urgentna medicina za doktorje medicine;
- socialna medicina, razen za doktorje medicine in magistre farmacije;
- socialna farmacija za magistre farmacije in farmacevtske tehnike;
- osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Ministrstvo tekoče vodi seznam pravnih virov in strokovne literature, ki pomagajo pripravniku za pripravo na strokovni izpit. Seznam je na voljo na sedežu in na spletni strani ministrstva.
Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu za zdravje.
Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.
Strokovni izpit je usten, razen iz predmeta urgentna medicina, ki je sestavljen iz pisnega, praktičnega in ustnega dela. Komisija oceni celoten uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu.
Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov - popravni izpit. Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati cel izpit. Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.
Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:
- delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu;
- pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.
Stroški celotnega strokovnega izpita za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce znašajo 200,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz enega predmeta znašajo 50,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz predmeta Urgentna medicina za zdravnike znaša 150,00 evrov.
Priznavanje kvalifikacij
Za priznanje vaših v EU pridobljenih poklicnih kvalifikacij, so v RS predpisani naslednji postopki:
Čezmejno/občasno opravljanje poklica
Poklic lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.