Delovno razmerje se začne s postopkom zaposlitve. Ne spreglejte vseh korakov zaposlitve, delovnih pogojev in elektronsko podprtega postopka oddaje Sporočila o prostem delovnem mestu. 

 

Kakšen je postopek zaposlitve?

  • Najprej objavite prosto delovno mesto,
  • izberete kandidata,
  • sklenete pogodbo o zaposlitvi z njim (pogodba je lahko za nedoločen ali določen čas),
  • nato pa kot delodajalec prijavite svojega novega zaposlenega v obvezna socialna zavarovanja.

V primeru zaposlovanja tujca preverite pogoje, ki jih je potrebno upoštevati.

Objava prostega delovnega mesta

Načeloma je obvezna javna objava prostega delovnega mesta vašega podjetja, razen v spodaj navedenih primerih.

Prosto delovno mesto lahko brezplačno objavi Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) ali pa se odločite za objavo v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v vaših javno dostopnih poslovnih prostorih.

V primeru, da ZRSZ obvestite o prostem delovnem mestu, vam lahko posreduje kandidate iz svojih evidenc in s tem pomaga pri iskanju kadrov. Sporočilo o prostem delovnem mestu lahko posredujete ZRSZ:

Kdaj vam ni potrebno javno objaviti prostega delovnega mesta?

Obstajajo določene izjeme, ko se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave. Navajamo nekaj primerov:

  • zaposlitev poslovodne osebe, prokurista in vodilnih delavcev (velja tudi v primeru samozaposlitve),
  • zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
  • sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
  • zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
  • zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
  • zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba.

Več+ (ZDR-1, 26. člen).

Kdaj je treba prosto delovno mesto obvezno prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ)?

Če ste delodajalec iz javnega sektorja ali gospodarska družba v večinski lasti države, morate prosto delovno mesto obvezno objaviti pri ZRSZ, kar določa  Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A).

To velja tudi v primeru, če nameravate v svojem podjetju zaposliti tujca. V tem primeru vam bo ZRSZ po prejemu izpolnjenega obrazca izdal pisno obvestilo o obstoju ustreznih oseb v evidenci brezposelnih oseb pred vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev.

Več+ o objavi prostega delovnega mesta

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki.

Vsaka pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe stranki: delavec in delodajalec.

Pogodbo lahko sklenete za nedoločen ali določen čas in za polni ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerne času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Določene posebnosti pa veljajo za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo). V teh primerih ima delavec pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Pogodba za določen čas je izjema, za uveljavitev katere morajo veljati določeni razlogi. 

Pogodba o zaposlitvi za določen čas (za opravljanje istih delovnih zadolžitev) se sklene za čas, ki je potreben, da se delo opravi. Pogodba za isto delo je časovno omejena na največ dve leti, razen če gre za:

  • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva,
  • poslovodno osebo ali prokurista,
  • vodilnega delavca,
  • voljenega, imenovanega funkcionarja,
  • drugega delavca, odvisnega od mandata organa, ali
  • funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
  • projektno delo, ki traja več kot dve leti in se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta, in v primerih, ki jih določa zakon.

Časovna omejitev ne velja v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca, kot tudi ne v primeru projekta, ki traja dalj kot dve leti.

Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi poskusno dobo, ki je odvisna od stopnje izobrazbe in delovnega mesta.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi in jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):

  • pogodbeni stranki,
  • naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela,
  • kraj opravljanja dela in čas, za katerega je sklenjena pogodba,
  • ali gre za polni ali krajši delovni čas, dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa,
  • razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
  • znesek osnovne plače in podatke o morebitnih drugih plačilih,
  • določilih o drugih sestavinah plače delavca, druge pravice in obveznosti v primerih, določenih v ZDR-1,
  • plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače,
  • letni dopust,
  • dolžina odpovednih rokov,
  • navedba ustreznih kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca,
  • datum nastopa dela.

Če se spremeni:

  • naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela,
  • kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe o zaposlitvi,
  • tedenska/mesečna delovna obveznost (polni ali krajši delavnik),

morata delavec in delodajalec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Druge spremembe se lahko uredijo z aneksom k pogodbi.

Poslovodne osebe lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. 

Poslovodne osebe so lahko v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali pa opravljajo poslovodno funkcijo na podlagi pogodbe civilnega prava.

Posebna pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi med delavcem in delodajalcem, ki na podlagi veljavne pogodbe o koncesiji zagotavlja delavce drugemu delodajalcu (uporabniku).

Kdo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi?

Pogodbo o zaposlitvi skleneta delavec in delodajalec. Delavec se lahko zaposli po dopolnjeni starosti 15 let. Delavec je na podlagi delovnega razmerja vključen v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

Prijava v obvezna socialna zavarovanja

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

Odpoved ali prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so različni, kar je odvisno od tega, ali gre za:

  • pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas,
  • sporazumno razveljavitev ali odpoved.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Pogodba o zaposlitvi  preneha veljati na podlagi  pisnega sporazuma med delavcem in delodajalcem ali z odpovedjo ene od pogodbenih strank.

S pisnim sporazumom se pogodbeni stranki lahko sporazumeta o prenehanju pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka. Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna.

a) Redna odpoved

Pogodbeni stranki lahko redno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, pri čemer morata upoštevati zakonsko določen in dogovorjen odpovedni rok.

Za redno odpoved s strani delodajalca mora obstajati odpovedni razlog:

  • prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (poslovni razlog),
  • nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov ali neizpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje dela (razlog nesposobnosti),
  • kršenje obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog),
  • neuspešno opravljeno poskusno delo,
  • nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.

Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (poslovni razlog, razlog nesposobnosti) lahko delodajalec delavcu ponudi opravljanje drugega dela ali dela pod spremenjenimi okoliščinami s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi (odpoved s ponudbo).

Delavec nima pravice do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, če ponudbo delodajalca za drugo ustrezno zaposlitev na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi sprejme, kot tudi ne, če ponujeno drugo ustrezno zaposlitev zavrne.

Če delodajalec delavcu v postopku redne odpovedi ne ponudi nove zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, mora o odpovedi ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje.

Odpovedni roki

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v poskusni dobi je odpovedni rok sedem dni.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok v prvem letu zaposlitve 15 dni, v nadaljnjem obdobju zaposlitve pa 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo lahko stranki dogovorita daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je odpovedni rok odvisen od razloga odpovedi ter dobe zaposlitve delavca pri delodajalcu.

Minimalni odpovedni rok je 15 dni, najdaljši pa 80 dni.

b) Izredna odpoved

Delavec in delodajalec lahko upoštevaje zakonske pogoje in razloge izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka.

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zlasti, če:

  • delavec krši pogodbeno obveznost ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
  • če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
  • če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
  • delavec pet dni zaporedoma ne pride na delo in izostanka ne opraviči,
  • delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika.

Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

  • mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal nadomestila plače,
  • mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  • mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
  • mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
  • delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1,
  • delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje.

V postopku prenehanja zaposlitve se delavec lahko:

  • informira o svojih pravicah pri pristojnem sindikatu,
  • posvetuje in pritoži pri inšpekciji dela,
  • pri delovnem in socialnem sodišču v sodnem postopku uveljavi svoje pravice.

Po prenehanju zaposlitve mora delodajalec delavca odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj.

Zadnja sprememba:
7. 1. 2021