Davek na dodano vrednost (DDV)
Davčni zavezanec se lahko identificira za namene DDV že ob ustanoviti podjetja, mora pa se identificirati za namene DDV, če preseže določeno višino prometa oz. če opravlja/prejema določene transakcije znotraj Unije.
Kazalo
Kako postanete zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV)?
1. Identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca s sedežem v Republiki Sloveniji
Za namene identifikacije za DDV, je treba davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV- DDV-P2.
Predložite ga v elektronski obliki prek sistema eDavki ali portala SPOT. Postopek lahko ob brezplačni pomoči strokovnjaka izpeljete tudi na točki SPOT.
Na podlagi predloženega zahtevka vas davčni organ identificira za namene DDV. S tem pridobite identifikacijsko številko za DDV, ki je sestavljena iz predpone SI in davčne številke.
Davčni organ izda identifikacijsko številko najpozneje do zadnjega dne v mesecu, ki sledi mesecu vložitve zahtevka.
Davčni zavezanec, ki pridobi identifikacijsko številko za namene DDV, je prvih 12 mesecev mesečni davčni zavezanec (davčno obdobje je koledarski mesec).
E-postopki SPOT
-
Navodila za vpis zahtevka za izdajo identifikacijske številke za davek na dodano vrednost (DDV-P2)
- Zavezanec za DDV postanete, če presežete znesek letnega prometa, ki je določen za oprostitev obračunavanja DDV, in sicer:
- če v tekočem koledarskem letu presežete 60.000 evrov letnega prometa (brez DDV) na ozemlju Slovenije, ne presežete pa 66.000 evrov letnega prometa, morate v tekočem koledarskem letu pravočasno predložiti obrazec DDV-P2 (praviloma pred zadnjim mesecem tekočega leta), saj mora biti od obdavčene transakcije, opravljene od vključno 1. 1. naslednjega leta, obračunan DDV, ali
- če v tekočem koledarskem letu presežete 66.000 evrov letnega prometa na ozemlju Slovenije, morate pravočasno predložiti obrazec DDV-P2 (praviloma pred mesecem, v katerem presežete navedeni znesek), saj mora biti od obdavčene transakcije, s katero v tekočem koledarskem letu presežete prej navedeni znesek, obračunan DDV.
- Zavezanec za DDV lahko postanete tudi na lastno željo, čeprav vaš obdavčljivi promet v tekočem koledarskem letu ne presega zneska 60.000 evrov letnega prometa na ozemlju Slovenije. V tem primeru morate izbiro uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.
- Kmečko gospodinjstvo:
Za OKGD (osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost), če se dohodek iz te dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, velja glede obveznosti identifikacije za namene DDV in višine prometa enako kot zgoraj navedeno.
Če se dohodek iz OKGD ugotavlja na podlagi pavšalne ocene (po katastrskem dohodku), je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV (se mu iz tega naslova ni treba identificirati za namene DDV). Lahko pa postane zavezanec za DDV, v tem primeru mora izbiro uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu in od opravljenih transakcij obračunavati DDV.
- Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi davčni zavezanec, katerega skupni znesek pridobitev blaga znotraj Unije (od davčnih zavezancev, identificiranih za namene DDV v tej drugi državi članici) v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 EUR. Zahtevek mora predložiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 EUR.
Davčni zavezanec se lahko zaradi pridobitev blaga za DDV identificira prostovoljno, v takem primeru mora ostati v sistemu najmanj 2 koledarski leti.
- Vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive o DDV plačati DDV izključno prejemnik storitve, razen če je v tej drugi državi članici oproščen obračunavanja DDV po posebni čezmejni SME ureditvi. Identifikacijsko številko za DDV mora pridobiti pred prvo opravljeno storitvijo oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da bo opravil take storitve.
- Vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in prejme storitve, za katere mora v skladu s točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačati DDV izključno prejemnik storitve, razen če prejema te storitve le od davčnih zavezancev s sedežem v drugi državi članici, ki so v Sloveniji oproščeni obračunavanja DDV po posebni čezmejni SME ureditvi. Identifikacijsko številko za DDV mora pridobiti pred prvo prejeto storitvijo oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel take storitve (od davčnega zavezanca iz druge države članice ali tretje države).
2. Identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji
V primeru, da vaše podjetje nima sedeža v Sloveniji in bo opravilo obdavčljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, je treba davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV - DDV-P3, razen če:
- ste v Sloveniji oproščeni obračunavanja DDV po posebni čezmejni SME ureditvi;
- v Sloveniji opravljate le transakcije končnim potrošnikom in obračunavate DDV na podlagi posebne ureditve za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji (neunijski VEM/OSS) v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive o DDV;
- v Slovenijo opravljate le prodaje blaga in storitev končnim potrošnikom in obračunavate DDV na podlagi posebne ureditve za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje (unijski VEM/OSS) v skladu s 3. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive o DDV;
- v Sloveniji občasno opravljate le storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov in DDV obračunavate na podlagi posebne ureditve za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov iz 8. podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1.
Več informacij glede posebnih ureditev VEM/OSS in posebne ureditve za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov je objavljenih na naslednjih povezavah:
- Posebne ureditve VEM/OSS,
- Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov .
Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in v Republiki Sloveniji opravi obdavčljivo dobavo davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV po splošni ureditvi (ni "atipični" davčni zavezanec), se ni treba obvezno identificirati za namene DDV (v tem primeru je plačnik DDV prejemnik na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZDDV-1), lahko pa se odloči in se identificira za namene DDV v Sloveniji (v tem primeru je plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža).
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, pa se mora identificirati za namene DDV, če na ozemlju Slovenije:
- opravi pridobitev blaga, od katere mora obračunati DDV;
- opravi prenos lastnega blaga v Republiko Slovenijo, od katerega mora obračunati DDV;
- opravi dobavo blaga znotraj Unije, za katero so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV in o kateri mora poročati v rekapitulacijskem poročilu;
- opravi dobavo blaga ali storitev davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV v splošno ureditev.
Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV
Postopek identifikacije za namene DDV v primeru tujega podjetja, ki v Republiki Sloveniji nima sedeža, na ozemlju Republike Slovenije pa opravlja dejavnost
Tudi, če imate sedež podjetja v drugi državi, v Sloveniji pa opravljate obdavčljive dobave blaga ali storitev (za katere kot plačnik ni določen prejemnik storitve), se morate pred prvo opravljeno dobavo identificirati za namene DDV, razen v zgoraj navedenih primerih, za katere vam ne nastane obveznosti identifikacije za namene DDV. Najprej pa morate pridobiti slovensko davčno številko.
Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (DDV-P3)
Najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti morate predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Zahtevek se vloži v elektronski obliki z obrazcem DDV-P3 preko sistema eDavki.
K zahtevku morate priložiti:
- potrdilo pristojnega organa države, kjer imate sedež, da ste dolžni obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz poslovnega registra, ki dokazuje, da ste v matični državi registrirani kot poslovni subjekt,
- dokazilo, iz katerega je razvidno, da nameravate opravljati dejavnost v Sloveniji.
Davčni organ vam izda odločbo o identifikaciji za namene DDV najpozneje do dneva, ki ste ga navedli v zahtevku, da boste opravili obdavčljivo dobavo.
Po zakonu morate obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko ste začeli opravljati obdavčljivo dejavnost v Sloveniji.
Kot tuj davčni zavezanec, ki pridobi slovensko davčno številko in ID za DDV, morate mesečno predlagati obračun DDV.
Obračun davka na dodano vrednost (DDV)
Kot davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, morate davčnemu uradu obvezno predložiti obračun davka na dodano vrednost DDV-O.
Predložiti ga morate za vsako davčno obdobje posebej, ne glede na to, ali ste za davčno obdobje, za katero predložite obračun, dolžni plačati DDV.
Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje, odvisno od doseženega obdavčljivega prometa v preteklem koledarskem letu ter nekaterih drugih pogojev.
Skrajni rok predložitve obračuna DDV je zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi prej (npr. če opravljate transakcije znotraj Evropske unije in ste dolžni predložiti rekapitulacijsko poročilo, morate obračun DDV predložiti do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja).
Davčnemu organu lahko predložite obračun davka na dodano vrednost DDV-O. samo v elektronski obliki prek sistema eDavki. Za uporabo sistema eDavki potrebujete digitalno potrdilo.
Sistem vse na enem mestu (VEM, ang. OSS)
Sistem vse na enem mestu (VEM, ang. OSS) velja za storitve med podjetji in končnimi potrošniki, ki se opravljajo v državah članicah, v katerih ponudnik nima sedeža, prodajo blaga na daljavo znotraj Unije in nekatere domače dobave blaga.
Z uporabo poenostavljenih postopkov je davčnim zavezancem omogočeno, da lahko vse obveznosti do davčnega organa v zvezi z opravljanjem čezmejnih storitev in dobav blaga, za katere je kraj obdavčitve v namembni državi članici, izpolnjujejo v državi članici sedeža in se jim ni treba več identificirati za namene DDV v vsaki državi članici, v kateri se šteje, da je opravljena dobava blaga ali storitev, za katere se kraj obdavčitve določi v tej namembni državi članici (do uvedbe VEM je bilo to omogočeno le za opravljanje čezmejnih telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev).
Posebne ureditve VEM (OSS), neunijska, unijska in uvozna ureditev