Poročilo o trajnostnosti

Zaradi lažjega dosega ciljev Evropskega zelenega dogovora je bila sprejeta Direktiva 2022/2464/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti, ki je bila prenesena v nacionalno zakonodajo z novelami ZGD-1M, ZRev-2C in ZTFI-1C. V noveli ZGD-1M je določeno, da morajo določene družbe pripraviti poročilo o trajnostnosti, ki je vključeno v poseben oddelek poslovnega poročila.

Poročilo o trajnostnosti morajo pripraviti:

• vse velike družbe in
• vse majhne in srednje družbe, ki kotirajo na borzi (razen mikro družbe);
  • kot velika družba se šteje zgolj tista, ki izpolnjuje pogoje iz petega odstavka 55. člena ZGD-1 → za poročilo o trajnostnosti torej ne velja določba osmega odstavka 55. člena ZGD-1M, ki širi obveznosti, ki veljajo za velike družbe, tudi na subjekt javnega interesa iz prvega stavka desete alineje osmega odstavka 3. člena tega zakona, borzo vrednostnih papirjev, in družbo, ki mora v skladu s 56. členom tega zakona pripraviti konsolidirano letno poročilo[1];

Konsolidirano poročilo o trajnostnosti morajo pripraviti:

• vse obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 % družbe.

[1] To izjemo določa deveti odstavek 55. člena ZGD-1.

Obveznost priprave poročila se bo uvajala postopoma, in sicer:

1. za poslovno leto, ki se začne v letu 2024, za družbe, ki so bile že sedaj zavezane pripraviti (konsolidirano) izjavo o nefinančnem poslovanju:

• velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500,

• obvladujoče družbe, ki so subjekti javnega interesa in ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ter katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na ravni skupine večje od 500;
  
  

2. za poslovno leto, ki se začne v letu 2025, za:

• velike družbe, razen za tiste iz prve alineje prejšnje točke,

• obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, razen za tiste iz druge alineje prejšnje točke;
  
  

3. za poslovno leto, ki se začne v letu 2026, za:

• majhne in srednje družbe, ki kotirajo na borzi, razen za mikro družbe,

• majhne in nekompleksne institucije - če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, ki kotira na borzi, ki ni mikro družba,

• lastne zavarovalnice in pozavarovalnice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo - če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, ki kotira na borzi, ki ni mikro družba.

V noveli ZGD-1M je določeno, o katerih informacijah morajo družbe poročati. Te informacije se pripravijo v skladu z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Evropska komisija je objavila tudi najbolj pogosta vprašanja in odgovore v zvezi s trajnostnim poročanjem. 

EFRAG je pripravil dodatna pojasnila glede standardov in vzpostavil platformo za vprašanja. 

Evropska komisija bo sprejela tudi standarde poročanja za:

• za srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi,
• za specifične sektorje (do 30. 6. 2026),
• za tuja podjetja iz tretjih držav (do 30. 6. 2026),
• za majhne in srednje družbe, ki ne kotirajo na borzi, ki bodo poročale na prostovoljni osnovi.

Zaradi večje preglednosti in primerljivosti poročil o trajnostnosti različnih gospodarskih družb je določena tudi strojno berljiva oblika letnega poročila. Letno poročilo, ki vsebuje tudi poslovno poročilo (katerega del je tudi poročilo o trajnostnosti), mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki. 3. člen Delegirane uredbe Komisije 2019/815/EU podrobneje določa, da je ta oblika XHTML. Poročilo o trajnostnosti mora vključevati tudi informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z 8. členom Uredbe 2020/852/EU.

Poročilo o trajnostnosti bo moralo biti tudi opremljeno z oznakami. Ta obveznost bo pričela veljati, ko bo Evropska komisija sprejela delegiran akt, ki bo podrobneje določal način opreme z oznakami.

Poročilo o trajnostnosti mora biti pregledano s strani pooblaščenih revizorjev, ki bodo prvotno podali mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila, kasneje tudi razumnega zagotovila. Podrobnosti so urejene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju – ZRev-2C (Uradni list RS, št. 85/24 z dne 4. 10. 2024).