Spletna prodaja

Za spletno prodajo potrebujete podjetje, ki mora imeti registrirano dejavnost spletne prodaje. Podrobnejše informacije o registraciji najdete pod Kako in kje lahko ustanovite podjetje.

Za prodajo preko spletna se je potrebno registrirati po standardni klasifikaciji 63.120 Obratovanje spletnih portalov. Če boste potrošnikom prodajali blago po pošti, pa še 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu.

Spletna stran mora imeti objavljene vse obvezne sestavine. Opremljena mora biti z vsaj sledečimi podatki:

• firma in sedež družbe;
• sodišče, pri katerem je subjekt vpisan;
• matična in davčna številka;
• znesek osnovnega kapitala, iz katerega mora biti razvidno, kolikšen del osnovnega kapitala je vpoklican;
• telefonsko številko in veljaven elektronski naslov družbe, kadar so na voljo.

Če je za opravljanje dejavnosti potrebno posebno dovoljenje, mora stran imeti tudi podatke o nadzorni organizaciji, pristojnem državnem organu ali zbornici.

Če je podjetje zavezanec za DDV, mora to na primeren način predstaviti potrošniku (SI predpona pred davčno število podjetja).

Spletno trgovino je potrebno uskladiti z določili iz GDPR. Potrošniki morajo dati osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov in biti hkrati seznanjeni s tem namenom.

Bodite pozorni še na piškotke in neposredno oglaševanje.

V skladu z Uredbo (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu prodajalec ne sme:

• s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati ali omejevati dostopa potrošniku do svoje spletne strani iz razlogov, povezanih s potrošnikovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža;
• preusmeriti potrošnika z ene različice spletne strani na drugo brez njegovega izrecnega soglasja;
• diskriminirati potrošnike v zvezi z načini plačila, kar pomeni, da v kolikor trgovec sprejema določeno blagovno znamko kreditne kartice, ne sme zavrniti plačila izvedenega s kreditno kartico iste blagovne znamke izdane v drugi državi.

Podjetje mora pri svojem poslovanju upoštevati pravice potrošnika, saj je zaupanje potrošnikov nujno za vsakodnevno poslovanje. Potrošnik mora najpozneje, preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, prejeti vse potrebne informacije iz 18. in 130. člena Zakona o varstvu potrošnikov (npr. o značilnostih blaga, storitve ali digitalne vsebine, o končni ceni blaga, storitve ali digitalne vsebine, morebitnih dodatnih stroških, plačilnih pogojih, pritožbenem postopku, jamstvu za skladnost blaga, storitve in digitalne vsebine, dobavi, …), v primeru nakupa na spletni tržnici, pa tudi informacije iz 131. člena Zakona o varstvu potrošnikov. Podjetje mora v okviru prodaje na spletu upoštevati določbe 14., 15. in 16. člena Zakona o varstvu potrošnikov in Pravilnika o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga, ki se nanašajo na navajanje in upoštevanje cen ter na znižane cene in razprodaje, k temu pa je zavezana tudi spletna tržnica.

Podjetje mora pri prodaji na spletu poslovati in oglaševati v skladu s pravili o javni rabi slovenskega jezika na podlagi določb Zakona o javni rabi slovenščine, pri prodaji potrošnikom pa tudi v skladu s pravili o uporabi jezika na podlagi določb Zakona o varstvu potrošnikov.

Med potrošnikom in podjetjem mora biti sklenjena prodajna pogodba, ki predstavlja dogovor med njima. Podjetje zagotovi, da potrošnik v postopku oddaje naročila pri sklenitvi pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom. S tem postanejo cene in drugi pogoji, kot izhajajo iz oddanega naročila, fiksni, tako za potrošnika kot podjetje. Kot potrošnik velja oseba s podatki, ki so navedeni ob oddaji naročila. Potrošnik lahko za dobavo namesto kupnine posreduje tudi svoje osebne podatke.

Ponudnik mora prejemniku storitve pred oddajo naročila v elektronski obliki jasno opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe, opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravilo napak ter poleg slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo. Pogoji poslovanja morajo biti objavljeni na spletni strani ponudnika. Prav tako mora navesti, ali bo shranil besedilo pogodbe in ali bo dostopno prejemniku storitve.

Pred oddajo naročila na spletni tržnici mora biti potrošnik na jasen in razumljiv način seznanjen tudi z informacijami iz 131. člena Zakona o varstvu potrošnikov, med katere spadajo tudi informacije o:

• splošne informacije o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev ponudb, predstavljenih potrošniku kot rezultat iskalne poizvedbe, in o relativni pomembnosti teh parametrov glede na druge parametre;
• ali je tretja oseba, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, podjetje ali ne na podlagi izjave zadevne tretje osebe ponudniku spletne tržnice;
• kadar tretja oseba, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, ni podjetje, podatek o tem, da potrošnik v zvezi s pogodbo nima pravic, ki izhajajo iz tega zakona;
• kako se obveznosti, povezane s pogodbo, razdelijo med tretjo osebo, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, in ponudnika spletne tržnice, kadar je to ustrezno.

Podjetje mora zagotoviti, da potrošnik v postopku oddaje naročila izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom. Funkcija, ki sproži oddajo naročila, mora biti označena z besedami »naročilo z obveznostjo plačila« ali z drugo izjavo, iz katere nedvoumno izhaja, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila podjetju.

Podjetje svojo obveznost iz pogodbe izpolni brez odlašanja, vendar najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače. Če podjetje ne izpolni svoje obveznosti iz pogodbe v roku, mu potrošnik določi primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Če podjetje niti v dodatnem roku ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe zaradi nedobavo blaga in storitev.

Če prodajalec dobavi blago, odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in ki se pokaže v dveh letih od dobave blaga. V primeru neskladnosti blaga je potrošnik, ki je o neskladnosti obvestil prodajalca upravičen, da najprej zahteva od prodajalca brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga (popravilo ali zamenjava). Če skladnost blaga ni vzpostavljena v največ 30 dneh (možnost podaljšanja za največ 15 dni), lahko potrošnik zahteva znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

V primeru nepravilnosti pri opravljeni storitvi lahko potrošnik, ki je o tem obvestil podjetje:

• zahteva neodplačno odpravo nepravilnosti pri opravljeni storitvi;
• zahteva ponovno izvedbo storitve;
• zahteva vračilo dela kupnine v sorazmerju z nepravilnostmi pri opravljeni storitvi ali
• odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

Potrošnik sam izbira med zahtevki.

Podjetje je, podobno kot pri prodaji blaga in storitev, odgovorno za vsako nedobavo in neskladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve s pogodbo ali z objektivnimi zahtevami (glede običajnega namena uporabe, zmogljivosti, posodobitve in drugo), pri čemer je jamčevalni rok odvisen od vrste dobave. V primeru enkratne dobave ali niza posameznih dobav je jamčevalni rok dve leti od dobave (npr. dobava posameznega videoposnetka), v primeru nepretrgane dobave velja jamčevalni rok za čas trajanja pogodbe (npr. za čas trajanja naročnine na družbeno omrežje).

Potrošnik lahko od prodajalca zahteva dobavo brez nepotrebnega odlašanja (v primeru nedobave) oz. brezplačno vzpostavitev skladnosti v razumnem roku (v primeru neskladnosti). Če skladnost ni vzpostavljena, lahko potrošnik zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali pa odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

Potrošniške pravice glede obveznega jamstva za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve veljajo tudi v primeru, da potrošnik v zameno za dobavo le-teh namesto kupnine posreduje svoje osebne podatke, ki se uporabijo za druge namene in ne samo za namen dobave ali izpolnjevanja pravnih zahtev.

Potrošnik ima posebno pravico do odstopa od pogodbe sklenjene na daljavo in s tem vračila blaga brez navedbe razloga za vračilo v roku 14 dni od dobave. Podjetje mora potrošnika seznaniti z dejstvom, da mu je v primeru odstopa od pogodbe in vračila blaga dolžna vrniti plačano kupnino (najkasneje v 14 dneh od dneva obvestila o odstopu). V primeru, da je potrošnik uporabljal blago več kot je potrebno za ugotavljanje njegove narave, lastnosti in delovanja, vseeno ne izgubi pravice do odstopa od pogodbe, postane pa odgovoren za kakršno koli zmanjšano vrednost blaga.

Pri pogodbi o opravljanju storitve ali dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na materialnem nosilcu podatkov, začne odstopni rok za uveljavitev pravice do odstopa od pogodbe v roku 14 dni, teči z dnem sklenitve pogodbe.

Izjeme, ko potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga (razen, če ni dogovor s prodajalcem drugačen), so pri:

• blagu ali storitvah, pri katerem je cena odvisna od nihanj na trgu;
• blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika;
• blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe;
• dobavi zapečatenih avdio ali videoposnetkov in računalniških programov, če je potrošnik po dostavi odprl varnostni pečat;
• dobavi časopisov, periodičnega tiska ali revij razen pri naročniških pogodbah za dobavo takih publikacij;
• dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, če je potrošnik po dostavi odprl pečat;
• dobavi blaga, ki je zaradi svoje narave neločljivo pomešano z drugimi predmeti;
• dobavi alkoholnih pijač, katerih cena je dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe in ki se lahko dostavijo po 30 dneh, njihova dejanska vrednost pa je odvisna od nihanj na trgu, na katera podjetje nima vpliva;
• opravljanju storitev, če podjetje pogodbo v celoti izpolni in se je opravljene storitve začelo na podlagi potrošnikovega predhodnega soglasja in privolitvijo da izgubi pravico do odstopa od pogodbe, ki jo podjetje v celoti izpolni;
• pogodbah sklenjenih na javnih dražbah;
• pogodbah pri katerih je potrošnik izrecno zahteval obisk podjetja na domu zaradi izvedbe nujnega popravila ali vzdrževanja. Če podjetje pri takem obisku opravi še dodatne storitve, ki jih potrošnik ni izrecno zahteval, ali dostavi blago, ki ne predstavlja nadomestnih delov, nujno potrebnih za vzdrževanje ali popravilo, ima potrošnik za navedene dodatne storitve in blago pravico do odstopa od pogodbe;
• pogodbah o nastanitvi, ki ni namenjena stalnemu bivanju, prevozu blaga, najemu vozil, pripravi in dostavi hrane, ali storitvah za prosti čas, pri katerih se podjetje zaveže, da bo izpolnilo svojo obveznost ob točno določenem datumu ali v točno določenem roku;
• pogodbah o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na materialnem nosilcu podatkov, če se je izvajanje začelo in, kadar pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, če:
  • je potrošnik predhodno podal izrecno soglasje za začetek izvajanja v času odstopnega roka,
  • je potrošnik privolil, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe, in
  • je podjetje predložilo potrdilo v skladu s šestim odstavkom 132. člena ali z drugim odstavkom 133. člena tega zakona.

V skladu s 6. točko prvega odstavka 130. člena ZVPot-1 mora podjetje potrošniku podati informacije o pravici do odstopa od pogodbe najpozneje preden potrošnika pogodba ali ponudba zavezuje. Če podjetje ne poda potrošniku navedenih informacij se rok za uveljavitev pravice do odstopa od pogodbe podaljša na 1 leto.