Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

• kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
• kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

• kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
• kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

• kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
• kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

• kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
• kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

• kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
• kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register dopolnilnih dejavnosti - potrebno uporabniško ime in geslo

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

Dokazila

Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Ajpes - povprečna izplačana plača

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž ali
• 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Dokazila

Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

Pravne podlage

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Povezave

• Prostor - javni vpogled v podatke o nepremičninah