Razmnoževanje rastlin

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

FFS se morajo pravilno uporabljati.

Pravilna uporaba vključuje zlasti:

• uporabo FFS v skladu z etiketo in navodilom za uporabo,
• ravnanje s FFS, kar poleg tretiranja vključuje tudi pripravo škropilne brozge pred tretiranjem, ravnanje z ostanki škropilne brozge v rezervoarjih naprav po tretiranju ter čiščenje naprav, uporabljenih pri tretiranju, na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja,
• skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja,
• upoštevanje posebnih ukrepov za varstvo čebel,
• preprečevanje zanašanja FFS,
• časovno omejitev dostopa ljudi na nedavno tretiranih površinah, 
• upoštevanje dobre prakse varstva rastlin in dobre kmetijske prakse pri uporabi s FFS tretiranega semena.

Uporabnik FFS mora pri uporabi FFS upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir ter posebne ukrepe iz zakona, ki ureja promet in uporabo FFS.

Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, ukrepe varovanja vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na posebnih območjih, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS, ki jih opazi pri uporabi FFS (npr. o opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju).

Pravne podlage

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev

FITO register je uradna evidenca izvajalcev poslovnih dejavnosti (fizičnih in pravnih oseb), ki se na območju Republike Slovenije ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo/trženjem, uvozom oziroma izvozom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov. V register so vpisani tudi izvajalci mednarodnega potniškega prometa in poštnih storitev oziroma vsi tisti, ki so v skladu s predpisi dolžni zagotavljati določene informacije potnikom ter uporabnikom poštnih storitev, vključno z internetno prodajo.

Vpis v FITO register je obvezen za:

• pridelovalce in distributerje določenih rastlin in rastlinskih proizvodov s Seznama XIII Izvedbene Uredbe (EU) 2019/2072, če le-te premeščajo (tržijo);
• uvoznike oziroma njihove zastopnike (špediterje) določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s Seznama XI (del A in B) Izvedbene Uredbe (EU) 2019/2072;
• izvoznike oziroma njihove zastopnike (špediterje) določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere je treba pred izvozom izdati fitosanitarno spričevalo ali predizvozno spričevalo;
• izvajalce poslovnih dejavnosti, ki obdelujejo, označujejo oziroma popravljajo lesen pakirni material v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15;
• izvajalce poslovnih dejavnosti, za katere je registracija zahtevana s posebnimi izvedbenimi akti Evropske unije zaradi določenih škodljivih organizmov (posebne zahteve, nujni ukrepi, …);
• izvajalce mednarodnega potniškega prometa in poštnih storitev oziroma vse tiste, ki so dolžni zagotavljati določene informacije potnikom ter uporabnikom poštnih storitev, vključno z internetno prodajo (letališča, pristanišča, prevozniki, pošte, hitre pošte, …).

Vpis v FITO register ni potreben za:

• pridelovalce oziroma distributerje, ki dobavljajo rastline in rastlinske proizvode izključno in neposredno končnim neprofesionalnim uporabnikom (vrtičkarjem), razen ob prodaji po pogodbah sklenjenih na daljavo (npr. kataloška, spletna prodaja, prodaja po elektronski pošti),
• prevoznike rastlin, rastlinskih proizvodov oziroma nadzorovanih predmetov, vključno z lesenim pakirnim materialom.

Podrobneje o vpisu na tej povezavi.

Pravne podlage

• Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin
• Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Izvajalec poslovne dejavnosti je dolžan izpolnjevati predpisane obveznosti, še zlasti:

• vsako leto do 30. aprila javiti spremembe podatkov, ki se vodijo v registru (posodobitev),
• vsako leto v predpisanih rokih prijaviti pristojnim organom letno prijavo pridelave (pridelovalci, ki izdajajo rastlinske potne liste),
• v roku 30 dni javiti spremembo imena, naslova ali kontaktnih podatkov,
• voditi evidence na način, da zagotavljajo sledljivost pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov v skladu z 69. in 70 členom Uredbe (EU) 2016/2031.

Podrobneje na tej povezavi.

Pravne podlage

• Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Sortna lista je uradni seznam sort kmetijskih rastlin.

V Republiki Sloveniji se lahko prideluje (z namenom trženja) in trži semenski material sort kmetijskih rastlin, ki so vpisane v sortno listo v eni od držav članic EU ali v Skupni katalog sort EU, ki ga vodi Evropska komisija (vpis ni obvezen pri okrasnih rastlinah).

Postopek vpisa sorte v sortno listo se začne na podlagi pisne prijave pri pristojnemu organu.

Prijavo za vpis sorte v sortno listo lahko vloži prijavitelj, ki je žlahtnitelj ali vzdrževalec sorte, oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do razpolaganja s semenskim materialom sorte.

Pri vlaganju prijave sorte v postopek vpisa v sortno listo je treba upoštevati predpisane roke.

Za vpis v sortno listo mora biti sorta razločljiva, izenačena in nespremenljiva ter imeti ustrezno ime. Razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte (RIN) se preverijo v sortnih poskusih. Pri sortah poljščin, trte in hmelja pa se v sortnih poskusih in z laboratorijskimi testi preveri tudi njihova vrednost za pridelovanje in uporabo (VPU).

Stroške preverjanja RIN in VPU plača prijavitelj neposredno izvajalcu preverjanja. Višina stroškov preverjanja RIN in VPU je določena s Pravilnikom o postopku vpisa sorte v sortno list in o vodenju sortne liste.

Če sorta izpolnjuje vse pogoje za vpis v sortno listo in prijavitelj poravna stroške postopka (upravna taksa, stroški preverjanja RIN sorte in VPU), izda Uprava odločbo o vpisu sorte v sortno listo in zagotovi, da se uradni standardni vzorec sorte shrani, dokler je sorta vpisana v sortno listo.

Vzdrževalec sorte mora za sorto, vpisano v sortno listo, plačevati letno pristojbino v skladu z Uredbo o višini letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo kmetijskih rastlin ter o pristojbinah in stroških za varstvo rastlin.

Vzdrževalec sorte je dolžan na zahtevo Uprave brezplačno in v roku, ki ga določa Uprava, priskrbeti vzorec semenskega materiala sorte za preveritev ali se sorta vzdržuje na pravilen način.

Zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti oziroma trajnostne uporabe genskih virov, se lahko v sortno listo vpiše tudi sorta, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis v sortno listo, če gre za ohranjevalne sorte poljščin in zelenjadnic, sorte zelenjadnic, ki nimajo pomembne vrednosti za tržno pridelavo zelenjave (vrtičkarske sorte) ali stare sorte sadnih rastlin.

Sorte, ki se vpišejo v sortno listo, Evropska komisija vključi v EU skupni katalog sort.

Podrobneje o vpisu na tej povezavi.

Pravne podlage

• Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
• Pravilnik o postopku vpisa sorte v sortno listo in o vodenju sortne liste
• Uredba o višini letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo kmetijskih rastlin, ter o pristojbinah in stroških za varstvo sort rastlin

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Podrobneje

Opravlja se na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali na površinah, ki so v uporabi članov kmetije, ali na površinah drugih lastnikov gozdov, ki so zagotovili to surovino.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij predstavlja:

• prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat, prodaja na lokalnem trgu, prodaja na drobno po pošti preko interneta in prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom.

Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelkov in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Vpis v register gospodarskih kmetijstev

V primeru pridelave mora imetnik rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov imeti dodeljeno KMG - MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

Za pridobitev KMG - MID številke je potreben vpis v Register kmetijskih gospodarstev

Dokazila

Dokazilo o vpisu v register kmetijskih gospodarstev

Pravne podlage

• Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Povezave

• Register kmetijskih gospodarstev

Za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se smejo uporabljati le naprave, ki so na podlagi opravljenega pregleda pridobile potrdilo o pravilnem delovanju naprave in znak o rednem pregledu. Pregled ni potreben za naprave, katere določi minister.

Lastniki naprav morajo zaradi varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja zagotoviti, da so naprave, ki jih uporabljajo, redno pregledane. Redni pregled morajo zagotoviti vsake tri leta, razen novih naprav, ki se prvič pregledajo v petih latih od datuma nakupa. Redni pregled opravljajo pregledniki naprav na terenu po določenem urniku.

Lastnik ali uporabnik naprave mora na redni pregled pripeljati očiščeno napravo s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo približno do 1/3 celotnega volumna rezervoarja, kar omogoča preizkus delovanja naprave in izvajanje meritev. Preglednik naprav lahko zavrne pregled neočiščene naprave.

Lastnik naprav mora pregledniku naprav pisno sporočiti vsako spremembo glede lastništva naprave ali tehničnih podatkov o napravi, najpozneje v roku 30 dni od nastanka spremembe oziroma od trenutka, ko je zanjo izvedel.

Če naprava uspešno opravi pregled, lastnik naprave prejme potrdilo o pregledu in znak o pregledu, ki ga nalepi na napravo za nanašanje FFS. 

Izjeme glede pregleda naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Lastnik nove naprave za nanašanje FFS pripelje napravo na prvi pregled v petih letih po datumu nakupa, nato pa vsaka tri leta. Vendar mora za novo napravo pridobiti pri pregledniku naprav potrdilo in znak o pregledu najkasneje 6 mesecev po nakupu. 

Za določene vrste naprav redni pregled ni obvezen, in sicer za:

• ročne ali nahrbtne nošene škropilnice in pršilnike,
• naprave, ki so namenjene kontaktnemu uničevanju plevela in se ne uporabljajo kot traktorski priključek (na primer mazala). 

Če gre za stacionarne naprave, kot je na primer naprava za tretiranje semena, ki jih ni mogoče pripeljati na pregled, preglednik opravi pregled na mestu.

• Cenik pregledov naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Dokazila

Ustrezno nameščen znak o rednem pregledu.
Izdano potrdilo o pravilnem delovanju naprave.

Pravne podlage

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Pravilnik o zahtevah glede pravilnega delovanja naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in o pogojih ter načinu izvajanja njihovih pregledov

V primeru posebnih okoliščin in nevarnosti v varstvu rastlin, ki jih uporabnik FFS ne more preprečiti z nobenim drugim ukrepom ali sredstvom, lahko vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za uporabo fitofarmacevtskega sredstva (FFS), ki ni registrirano v Republiki Sloveniji; ali za neregistrirano rabo za FFS, ki je že v prometu v Republiki Sloveniji. 

Uprava vlogo presodi in če je upravičena, izda dovoljenje za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za obdobje največ 120 dni in za promet ter omejeno in nadzorovano uporabo FFS.

Podrobneje

S pripravo za trg in trženjem se smejo ukvarjati samo dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.

Zavezanci za vpis v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register) so fizične in pravne osebe, ki se na območju Republike Slovenije ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trg, trženjem oziroma uvozom semenskega materiala kmetijskih rastlin.

Vpis v SEME register ni obvezen za dobavitelje, ki se ukvarjajo izključno s prodajo semenskega materiala kmetijskih rastlin na drobno fizičnim osebam, ki so končni porabniki in ki se s pridelavo kmetijskih rastlin ne ukvarjajo poklicno.

Postopek vpisa v SEME register se začne na podlagi pisne prijave pri pristojnemu organu.

Za vpis v register mora dobavitelj zagotoviti osebo, ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja (odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko sam tudi odgovorna strokovna oseba.

Dobavitelj, ki se ukvarja s pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora biti kot kmetijsko gospodarstvo vpisan v register kmetijskih gospodarstev.

Dobavitelj, ki označuje semenski material kmetijskih rastlin z etiketami dobavitelja ali ga opremi s potrdili dobavitelja, mora za izdajo etiket in potrdil dobavitelja pridobiti dovoljenje pristojnega organa.

Podrobneje o vpisu na tej povezavi.

Pravne podlage

• Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)

Poskusi ali testi za raziskovalne ali razvojne namene, ki vključujejo izpust neregistriranega fitofarmacevtskeg sredstva (FFS) v okolje ali vključujejo nedovoljeno rabo FFS, se lahko izvajajo le na podlagi izdanega dovoljenja za raziskave in razvoj.

V dovoljenju se lahko omeji porabljena količina in obravnavana področja ter določi dodatne pogoje za preprečevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali živali, ter nesprejemljivih škodljivih vplivov na okolje.

O dovoljenju za raziskave in razvoj odloči pristojni organ.

Vlagatelj vloži vlogo s prilogami pri pristojnem organu.

Podrobneje

Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.

O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ. 

Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.

Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.

Podrobneje