Proizvodnja mesnih izdelkov

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Zahteve glede varnosti živil:

Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

• pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
• sledljivo,
• pravilno označeno,
• predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

• bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
• kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in 
• fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil 

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni: 

• nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
• država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
• potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti: 

• Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
• Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
• Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
• Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
• Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti 

Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. 

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. 

Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.

Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti

Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom je potrebno, da so alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, zahteva, da so ti navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Prav tako morajo označbe vključevati besedo »vsebuje, kateri sledi navedba alergena.

Alergene je potrebno označiti tudi pri pijačah (tudi v obratih, kjer strežejo samo pijače).

Umik in odpoklic živil

Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS.

UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.

Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).

Več o zagotvaljanju varnosti živil in posameznih področij varnosti tukaj.

Več o aditivih, encimih in aromah ter ekstrakcijska topila dobite tukaj.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
• Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
• Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
• Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (ZdZPZ)
• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 Besedilo velja za EGP (2011/1169)
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2004/852)
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih Besedilo velja za EGP (2014/828)

Povezave

• Varna hrana
• Aditivi, encimi in arome ter ekstrakcijska topila

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

Upoštevati je potrebno smernice HACCP oz. lasten sistem zagotavljanja ustreznosti prostorov za zaposlene, ki je skladen z zahtevami Uredbe 852/2004 ES o higieni živil.

Predvsem morajo prostori za zaposlene ustrezati naslednjim kriterijem:

• omogočeno enostavno čiščenje in vzdrževanje prostorov,
• preprečevanje nabiranja umazanije, nastanek kondenzacije ali nezaželene plesni,
• na voljo mora biti ustrezno število stranišč, ki se ne smejo odpirati neposredno v prostore, v katerih se ravna z živili,
• na voljo mora biti ustrezno število umivalnikov, ki so ustrezno nameščeni in določeni za umivanje rok. Umivalniki morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok. Kadar je to potrebno morajo biti korita za pranje živil ločena od umivalnikov za umivanje rok. Priporočljivo je označevanje umivalnikov, npr. z napisom SAMO ZA UMIVANJE ROK,
• onemogočiti je potrebno prenos aerosolov in vonjav iz sanitarnih prostorov v druge dele živilskega obrata,
• potrebno je zagotoviti učinkovito prezračevanje v vseh prostorih obrata ter tudi zadostna osvetljenost vseh prostorov,
• število garderobnih omaric naj ustreza številu zaposlenih glede na potrebe dejavnosti oz. program obrata priporoča se dvodelne iz materialov, ki omogočajo učinkovito čiščenje, za ločeno shranjevanje civilnih in delovnih oblačil. Zaradi lažjega čiščenja je priporočljivo, da so dvignjene od tal najmanj 15 cm.

Pravne podlage

• Uredba o higieni živil

V skladu z Uredbo 1169/2011/EU morajo biti podatki o alergenih navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu, na katerega se nanašajo, ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. katalog).

Pravne podlage

• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Uredba 1169/2011/EU

Kakovost mesa, predvsem njegova mehkoba, je odvisna od vrste živali, teže, starosti, spola, prehrane, ravnanja z živaljo pred zakolom ter ravnanja z mesom po zakolu.

Po zakolu na kakovost mesa vpliva predvsem zorenje mesa (biokemični proces, med katerim encimi razgrajujejo beljakovine na manjše enote) pri primerni temperaturi, skladiščenje pri primerni temperaturi in način zamrzovanja (hitrejše kot je zamrzovanje, kvalitetnejše ostane meso).

Kakovost mesa  in izdelkov se določa še po količini čiste mišičine, finosti in nežnosti vlaken, količini kosti, mastnega tkiva, vezivnega tkiva in marmoriranosti mesa z maščobo. Da je meso vodeno (izgubi veliko vode pri pripravi) pa je lahko  vzrok prepočasno zmrzovanje (naredijo se veliki kristali vode, ki preluknjajo celične stene), žival je bila prestara ali premlada (stare živali imajo groba vlakna, ki slabo zadržujejo vodo) ter od same priprave mesa.

Tržni standard - razvrščanje govejih trupov in polovic

EU s ciljem uravnavanja trga z govejim mesom predpisuje ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov v kategorije glede starosti,  mesnatosti in zamaščenosti. To predstavlja osnovo za določanje standardne kakovosti in omogoča spremljanje cen za goveje trupe oziroma polovice.

Razvršča se vse govedo od 8 mesecev starosti naprej. Cilj razvrščanja je zagotoviti proizvajalcu (kmetu) pravično plačilo. Ocena mesnatosti in zamaščenosti govejih trupov poteka na vizualen način, medtem ko kategorijo po starosti in spolu določijo iz spremnih dokumentov.

Razvrščanje po starosti - kategorija: 

• Z – govedo staro več kot 8 mesecev in največ 12 mesecev;
• A – trupi bikov, mlajših od 2 let;
• B - trupi drugih bikov;
• C - trupi moških kastriranih živali;
• D1 - trupi krav, ki so telile, starih do 30 mesecev;
• D2 – trupi krav, ki so telile, starih od 30 mesecev in maj kot 5 let;
• D3 - trupi krav, ki so telile, starih več kot 5 let;
• E – trupi telic.

Razvrščanje v razrede mesnatosti se določa po razvitosti profilov trupov in zlasti bistvenih delov (stegna, hrbta, pleč):

• S – najboljša
• E –odlična
• U – zelo dobro
• R – dobra 
• O – zadovoljiva
• P – slabša

Stopnja zamaščenosti se določa po količini maščobe na površini trupa in v prsni votlini:

• 1 - nizka – v prsni votlini ni maščobe;
• 2 - rahla – v prsni votlini je jasno vidna mišica med rebri;
• 3 - povprečna – v prsni votlini se še vidi mišica med rebri;
• 4 - visoka – na stegnu so vidne maščobne plasti. V prsni votlini je mišica med rebri lahko prepojena z maščobo;
• 5 - zelo visoka – stegno je skoraj povsem prekrito z maščobo, tako da maščobni sloji niso več jasno vidni. V prsni votlini je mišica med rebri prepojena z maščobo.

Razvrščanje in ocenjevanje po mesnatosti in zamaščenosti opravlja neodvisna organizacija skladno s standardom SIST EN 17020. Razvrščanje po zamaščenosti in mesnatosti se opravlja v vseh klavnicah, ki zakoljejo več kot 50 odraslih govedi kot tedensko povprečje. Uradni nadzor opravlja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Tržni standard – razvrščanje prašičjih trupov

EU s ciljem uravnavanja trga s prašičjim mesom predpisuje klasifikacijo prašičjih trupov. To predstavlja osnovo za določanje standardne kakovosti in omogoča spremljanje cen za prašičje trupe standardne kakovosti ter pravično plačilo rejcu.

Prašičji trupi se razvrščajo po vsebnosti pustega mesa glede na maso v razrede:

• S – 60% ali več mesa;
• E – 55% ali več;
• U – 50% ali več, vendar manj kot 55%;
• R – 45% ali več, vendar manj kot 45%;
• O - 40« ali več, vendar manj kot 45%;
• P – manj kot 40%.

Vsebnost pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Evropska komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metode za ocenjevanje mora biti izpolnjeno najvišje odstopanje statistične napake pri oceni.

V Sloveniji sta za ocenjevanje mesnatosti odobreni dve metodi, in sicer ročna, tako imenovana "dvotočkovna metoda" – DM5 ter naprava, imenovana "Hennessy Grading Probe" (HGP 4). Ocenjevanje in razvrščanje se opravlja v klavnicah, ki zakoljejo več kot 200 prašičev tedensko kot letno povprečje. Ocenjujejo se trupi pitanih prašičev, katerih masa obeh toplih polovic znaša od 50 kg do 120 kg. Ocenjevanje mesnatosti opravlja neodvisna organizacija skladno s standardom SIST EN 17020. Uradni nadzor opravlja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Tržni standard - perutninsko meso

Predpisan tržni standard velja za kokoši, race, gosi, purane in pegatke. Kot sveže  perutninsko meso razumemo  perutninsko meso, ustrezno za prehrano ljudi, ki ni bilo obdelano drugače  kakor s hlajenjem.

Trupi perutnine se  razvrščajo po kakovosti v razred A in razred B.  V razredu A  morajo biti trupi nepoškodovani, čisti brez vidne tuje snovi, umazanije ali krvi, brez tujega vonja, brez vidnih krvavih madežev, ter imajo dobro konformacijo in mesnatost.

Meso perutnine se lahko označi tudi z določenimi prostovoljnimi označbami:

•     krmljeno z …%...;
•     ekstenzivna zaprta reja;
•     prosta reja;
•     tradicionalna prosta reja;
•     prosta reja-neomejeni izpust.

Pogoji za posamezno omenjeno prostovoljno označbo so predpisani z uredbo.

Več o kakovosti in označevanju mesa tukaj.

Pravne podlage

• Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih in prašičjih trupov
• Pravilnik o registraciji posebnega načina reje
• Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi

Povezave

• GOV.si - Kakovost in označevanje mesa

V prostorih, v katerih se prodaja goveje, telečje meso in prašičje meso na postrežen način, morajo biti na vidnem mestu shematski prikazi kakovostnih kategorij za meso goveda in prašičje meso.

Meso posameznih kakovostnih kategorij mora biti označeno z naslednjimi barvami:

• z modro barvo – meso zunaj oziroma ekstra kategorije;
• z rdečo barvo – meso I. kakovostne kategorije;
• z zeleno barvo – meso II. kakovostne kategorije in
• z rumeno barvo – meso III. kakovostne kategorije.

Pravne podlage

• Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi

Živalski stranski proizvodi so snovi živalskega izvora, ki niso namenjene prehrani ljudi. V kolikor niso pravilno in varno uporabljeni ali odstranjeni predstavljajo nevaren odpadek. Da se odstrani tveganja jih je potrebno predelati in jih tako narediti neškodljive za okolje, živali in ljudi.

Kategorije živalskih stranskih proizvodov

Živalski stranski proizvodi (ŽSP) in iz njih pridobljeni proizvodi so razvrščeni v tri kategorije (ŽSP kategorije 1, ŽSP kategorije 2, ŽSP kategorije 3), ki odražajo stopnjo tveganja za javno zdravje in zdravje živali uporabijo pa se lahko tudi v tehnični, farmacevtski in kozmetični industriji.

Prevzem in predelava živalskih stranskih proizvodov (v nadaljevanju ŽSP)

ŽSP kategorije 1 in 2 morajo povzročitelji oddati pooblaščenemu predelovalcu, ki ima dovoljenje za ravnanje s tovrstno surovino.

V Sloveniji je to podjetje KOTO d.o.o., ki ima z državo Republiko Slovenijo sklenjeno petletno koncesijsko pogodbo o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2.  

Vse informacije o oddaji ŽSP K1 in K2 so na voljo v Navodiilih in informacijah za uporabnike storitve javne službe.

Preberite tudi: Tehnične specifikacije za obliko seznamov odobrenih ali registriranih obratov, objektov ali nosilcev dejavnosti ravnanja z živalskimi strankimi proizvodi znotraj EU in v tretjih državah

Pravne podlage

• Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata
• Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
• Sklep o določitvi cene storitve javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2

Povezave

• Živalski stranski proizvodi

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Podjetje, ki proizvaja, predeluje in prva daje v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, je dolžno izpolniti vlogo za registracijo pri Zdravstvenemu inšpektoratu RS.

Med podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, se uvršča:

• proizvodnja oziroma predelava materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili v Republiki Sloveniji,
• uvoz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz tretjih držav,
• distribucija materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz območja EU.

Nekaj posebnih primerov podjetij, ki se prav tako uvrščajo v zgornje tri skupine: 

• proizvajalci oziroma pridelovalci živil (tudi pakirnice živil), ki direktno uvažajo iz tretjih držav ali nabavljajo z območja EU materiale in izdelke, namenjene za stik z živili bodisi za lastno uporabo-pakiranje živil bodisi za nadaljnjo distribucijo,
• maloprodaja in tržnice, le v primeru, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU,
• restavracije, gostilne, menze, premični obrati, objekti na javnih prireditvah, obrati v javnih zavodih (npr. bolnišnice šole, vrtci) in drugi živilski obrati, če direktno uvažajo iz tretjih držav ali direktno dobavljajo (območje EU) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (npr. škatle in podloge za pice, posoda, pribor itd., ki se uporablja za serviranje, pakiranje hrane ali na kakršen koli način pride v neposreden stik z živili, kozarci in materiali, uporabljeni v avtomatih za pijače in hrano itd.) in
• spletna prodaja, kataloška prodaja in TV-prodaja, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU.

**

Podjetje: pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

Dajanje v promet: pomeni imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.

Podrobneje

Podrobneje

Opravlja se na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali na površinah, ki so v uporabi članov kmetije, ali na površinah drugih lastnikov gozdov, ki so zagotovili to surovino.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je zbirka podatkov o kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji. Vpis v register omogoča vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje raznih pravic, kot so ukrepi kmetijske politike. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč.

Več o kmetijskem gospodarstvu tukaj.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register kmetijskih gospodarstev in evidenca dejanske rabe

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij predstavlja:

• prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat, prodaja na lokalnem trgu, prodaja na drobno po pošti preko interneta in prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom.

Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelkov in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Vpis v register gospodarskih kmetijstev

Za namen uradnega inšpekcijskega nadzora pošiljk: 

• prehranskih dopolnil,
• živil za posebne skupine (formul za dojenčke, žitnih kašic in živil namenjenim dojenčkom in majhnim otrokom, živil za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkov za nadzor nad telesno težo),
• materialov in izdelkov, namenjenim za stik z živili iz tretjih držav,

nosilec dejavnosti oziroma njegov zastopnik (deklarant) vloži vlogo prek spletne aplikacije Oddaja vlog za uradni nadzor pošiljk iz tretjih držav.

Podrobneje