Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Magister farmacije specialist

(Farmacevt specialist)

Magister farmacije specialist oziroma magistra farmacije specialistka mora pred pričetkom opravljanja poklica opraviti pripravništvo in strokovni izpit, se vpisati v register zdravstvenih delavcev in sodelavcev, opraviti specializacijo in pridobiti licenco.

Magistri farmacije specialisti lahko opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost kot pravne ali fizične osebe.

Magister farmacije specialist oziroma magistra farmacije specialistka deluje na naslednjih delovnih področjih:

  • lekarniška dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti
  • laboratoriji na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti,
  • socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno ekološka dejavnost,
  • raziskovalni inštituti,
  • socialni zavodi.

 Magister farmacije specialist oziroma magistra farmacije specialistka opravlja svojo dejavnost skladno z opravljeno specializacijo.

Pogoji

  • Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

    Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister za zdravje in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja. Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.

    Pripravništvo traja za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo šest mesecev, z višjo strokovno izobrazbo devet mesecev in z visoko strokovno izobrazbo dvanajst mesecev.

    Pripravnik ali pripravnica mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.

    Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva. Delodajalec je odgovoren za pravilno izvajanje pripravništva.

    Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita. Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja, ki je odgovoren za izvedbo posameznega programa pripravništva.

    Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka. Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.

    Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister. Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.

    Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:

    • strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine;
    • prva pomoč - organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine;
    • urgentna medicina za doktorje medicine;
    • socialna medicina, razen za doktorje medicine in magistre farmacije;
    • socialna farmacija za magistre farmacije in farmacevtske tehnike;
    • osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

    Ministrstvo tekoče vodi seznam pravnih virov in strokovne literature, ki pomagajo pripravniku za pripravo na strokovni izpit. Seznam je na voljo na sedežu in na spletni strani ministrstva.

    Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu za zdravje.

    Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.

    Strokovni izpit je usten, razen iz predmeta urgentna medicina, ki je sestavljen iz pisnega, praktičnega in ustnega dela. Komisija oceni celoten uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu.

    Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov - popravni izpit. Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati cel izpit. Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.

    Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:

    • delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu;
    • pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.

    Stroški celotnega strokovnega izpita za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce znašajo 200,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz enega predmeta znašajo 50,00 evrov. Stroški strokovnega izpita iz predmeta Urgentna medicina za zdravnike znaša 150,00 evrov.

    Podrobneje

  • Zdravstveni delavci in sodelavci se v register vpišejo po opravljenem strokovnem izpitu.

    Vlogo za vpis v register vložijo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester (Zbornica - Zveza) v roku 30 dni po opravljenem strokovnem izpitu.

    Če so izpolnjeni vsi pogoji za vpis v register, Zbornica - Zveza izvajalcu izda odločbo, na podlagi katere ga vpiše v register.

    Register se vodi v elektronski obliki. V registru se vodijo naslednji podatki:

    • osebno ime,
    • datum in kraj rojstva,
    • stalno oziroma začasno bivališče,
    • državljanstvo,
    • podatki o diplomi, strokovnem izpitu, specializaciji in pridobljenih dodatnih znanjih,
    • datum in področje pridobljenih zdravstvenih in pedagoških nazivov,
    • članstvo v domačih in tujih strokovnih združenjih,
    • izjava o uveljavljanju pravice do ugovora vesti,
    • drugi podatki, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil.

    Zdravstveni delavci, ki morajo biti vpisani v register, so:

    • tehnik zdravstvene nege,
    • medicinska sestra babica,
    • bolničar negovalec.

    Zdravstveni delavci, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, so:

    • diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik,
    • diplomirana babica/diplomirani babičar,
    • višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik/višji medicinski tehnik.

    Podrobneje

  • Specializacija magistrov farmacije je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije. Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljeno specialistično nalogo in specialističnim izpitom.

    Programe in vsebine specializacij določi Lekarniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, Zavodom za farmacijo in preizkušanje zdravil ter Slovenskim farmacevtskim društvom, sprejme pa jih skupščina zbornice. Program posameznih specializacij določi:

    • obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije;
    • vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije;
    • druge vsebine in postopke za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij.

    Specializacija se opravlja na specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti. Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske specialnosti.

    Lekarniška zbornica Slovenije enkrat na leto, najkasneje do 30. aprila, razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična področja. Na razpis za opravljanje specializacij se lahko prijavi:

    • magister farmacije, ki ima opravljeno pripravništvo in strokovni izpit;
    • magister farmacije, ki ima končan najmanj pet let trajajoč univerzitetni študij, ki je obsegal najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja in najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice ter ima opravljen strokovni izpit.

    Kandidat na podlagi javnega razpisa na zbornico naslovi vlogo s prilogami.

    Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi zbornica. Pri izbiri imajo prednost kandidati s področij, ki nimajo zagotovljenih specialistov, predvidenih z nacionalnim programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije. Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku, za kandidate, ki niso zaposleni pa specializacijo predhodno odobri minister za zdravje.

    Po zaključku izbirnega postopka izda zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi datum začetka opravljanja specializacije in glavnega mentorja. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi List magistra farmacije specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica, in podatke o prostih specializantskih mestih. Kandidatom, ki niso izbrani, se o tem izda odločba.

    Na podlagi pravnomočne odločbe, s katero je bila posamezniku kandidatu odobrena specializacija, plačnik stroškov specializacije pred začetkom opravljanja specializacije sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se določi način obračunavanja in plačevanja stroškov specializacije ter druge medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.

    Plačnik specializacije je lahko izvajalec javne službe v zdravstveni dejavnosti, druga pravna ali fizična oseba, pri kateri je specializant zaposlen ali specializant sam.

    Stroški specializacije so vezani na vrsto vpisane specializacije in okvirno znašajo v razponu od 8.000 – 12.000 EUR (vključen specialistični izpit). Cena specialističnega izpita znaša 1.001,50 EUR.

    V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.

    Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.

    Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotelj pridobljeno formalno izobrazbo. Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.

    Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.

    Vlogo za opravljanje izpita naslovi na zbornico in zraven priloži ustrezno izpolnjen list magistra farmacije specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije. Poleg dokazil priloži tudi vezano specialistično nalogo v toliko izvodih, kolikor je članov izpitne komisije, za glavnega mentorja in somentorja, če je bil ta specializantu imenovan, za arhiv zbornice in za knjižnico Fakultete za farmacijo.

    Izpit se opravlja na zbornici ali na Fakulteti za farmacijo. Kandidat na izpitu najprej predstavi specialistično nalogo. V nadaljevanju člani izpitne komisije kandidatu zastavljajo vprašanja, ki se nanašajo na specialistično nalogo in na teoretično poznavanje stroke s področja temeljnega predmeta specializacije oziroma predmeta, ki ga določi mentor ob pričetku izdelave specialistične naloge.

    Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Kandidatu, ki je opravil izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti.

    Podrobneje

  • Licenca je dovoljenje za samostojno opravljanje dejavnosti zdravstvene ali babiške nege v Republiki Sloveniji. Licenca se podeli za določen čas - za dobo sedmih let, podaljšati pa jo je možno na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo.

    Diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice, ki so končale najmanj triletni ali 4.600 ur trajajoči študij s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem, morajo imeti pridobljeno diplomo visoke strokovne šole ali fakultete v Republiki Sloveniji.

    Vse ostale diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in višje medicinske sestre pa morajo imeti pridobljeno diplomo visoke oziroma višje strokovne šole ali fakultete v Republiki Sloveniji ali v bivši Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pred 25. junijem 1991 ali nostrificirano diplomo s področja zdravstvene ali babiške nege oziroma priznano enakovrednost tujega strokovnega naslova s slovenskim strokovnim naslovom, pridobljenem po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in opravljen strokovni izpit.

    Zdravstveni delavec vloži skupno vlogo za vpis v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege in izdajo licence.

    V primeru ugotovljenih večjih strokovnih napak je možen odvzem licence. Postopek odvzema se lahko začne po uradni dolžnosti ali na predlog zbornice ali strokovnega združenja s področja zdravstvene ali babiške nege ali delodajalca.

    Licenca se odvzame v naslednjih primerih:

    • če se ugotovi, da zdravstveni delavec s svojim delom ogroža zdravje ali življenje pacienta - do sedmih let,
    • če je izvajalcu izrečen začasen varnostni ukrep prepovedi zaradi opravljanja dejavnosti zdravstvene ali babiške nege ali poklica - za čas izrečenega ukrepa;
    • če je izvajalec obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen - za čas izrečene kazni,
    • če izvajalec ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev ali podaljšanje licence na zakonit način oziroma je za pridobitev ali podaljšanje licence navedel lažne podatke - do štirih let,
    • če se ugotovi, da je ravnanje izvajalca zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu povzročilo trajne hujše posledice za zdravje ali smrt pacienta - do sedmih let,
    • če je izvajalec obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v povezavi z opravljanjem dejavnosti zdravstvene ali babiške nege - za čas izrečene kazni.

    Po poteku časa za odvzem licence lahko zdravstveni delavec ponovno zaprosi za podelitev licence. Zbornica lahko za ponovno podelitev preveri njegovo strokovno usposobljenost in mu predpiše preizkus strokovne usposobljenosti.

    Podrobneje

  • Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci imajo pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, zato jim mora zavod omogočiti:

    • stalno spremljanje razvoja zdravstvenih ved;
    • občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih zdravstvenih zavodih;
    • občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja.

    Zdravstvenemu delavcu se licenca podaljša za obdobje sedmih let - licenčno obdobje - na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti. Preverjanje strokovne usposobljenosti izvajalca se za licenčno obdobje ugotavlja z licenčnimi točkami, ki jih pridobi zdravstveni delavec s stalnim izpopolnjevanjem. 

    Za podaljšanje licence zdravstveni delavec v preteklem licenčnem obdobju zbere najmanj 70 licenčnih točk. Če v tem obdobju ne zbere zadostnega števila točk, za podaljšanje licence opravi preizkus strokovne usposobljenosti.

    Obvezne vsebine stalnega izpopolnjevanja v enem licenčnem obdobju se nanašajo na:

    • zakonodajo s področja zdravstva in poklicno etiko;
    • temeljne postopke oživljanja;
    • kakovost in varnost v zdravstvu.

    Poleg obveznih vsebin se zdravstveni delavec izpopolnjuje iz splošnih vsebin zdravstvene ali babiške nege in iz vsebin ožjega strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem zdravstveni delavec deluje. Vsaj 50% licenčnih točk zdravstveni delavec pridobi iz vsebin ožjega strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem deluje.

    Za stalno izpopolnjevanje se šteje:

    • udeležba na strokovnem srečanju (aktivna ali pasivna, doma ali v tujini);
    • objava strokovnega članka v strokovni literaturi doma ali v tujini (npr. v reviji, zborniku, knjigi ali monografiji);
    • izpopolnjevanje pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

    Vlogo za priznanje strokovnega srečanja in oceno programa strokovnega srečanja kot stalnega izpopolnjevanja za pridobitev licenčnih točk na ministrstvo poda organizator strokovnega srečanja.

    Po izvedbi strokovnega srečanja organizator udeležencem izda potrdila o udeležbi. Ministrstvo na svoji spletni strani objavlja programe strokovnih srečanj, ki se štejejo za stalno izpopolnjevanje.

    Vlogo za priznanje določenega števila licenčnih točk za stalno izpopolnjevanje, ki ni bilo opravljeno pri organizatorju s spletne strani ministrstva, vloži zdravstveni delavec.

    Za priznanje stalnega izpopolnjevanja v obliki udeležbe na strokovnem srečanju ali izpopolnjevanja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, zdravstveni delavec predloži:

    • potrdilo o udeležbi oziroma dokazilo o izpopolnjevanju v zdravstveni ali drugi organizaciji, ki ga podpiše odgovorna oseba organizacije;
    • ime in naslov pravne ali fizične osebe, ki je organizirala stalno strokovno izpopolnjevanje;
    • naslov programa srečanja oziroma izpopolnjevanja;
    • datum in kraj izvedbe programa srečanja oziroma izpopolnjevanja ter čas trajanja srečanja;
    • način udeležbe (aktivna in pasivna);
    • program srečanja oziroma vrsta izpopolnjevanja.

    Za priznavanje objave strokovnega članka v strokovni literaturi doma ali v tujini, zdravstveni delavec predloži:

    • naslovno stran objave članka z vsebino in prvo stran članka;
    • kataloški vpis;
    • kazalo in
    • povezavo na vir, če je objava citirana v eni od uveljavljenih bibliografskih zbirk (npr. COBISS, PUBMED).

    Ministrstvo po prejemu popolne vloge in na podlagi ocene o ustreznosti programa oziroma izpopolnjevanja in določitve števila licenčnih točk, zdravstvenega delavca obvesti o številu priznanih licenčnih točk in jih vnese v register.

    Pravne podlage

Priznavanje kvalifikacij

Za priznanje vaših v EU pridobljenih poklicnih kvalifikacij, so v RS predpisani naslednji postopki:

Čezmejno/občasno opravljanje poklica

Poklic lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.

Zadnja sprememba:
9. 2. 2021