Načini opravljanja dejavnosti

Najpogostejši način za zakonito opravljanje dejavnosti je ustanovitev podjetja, na primer v obliki družbe z omejeno odgovornostjo ali samostojnega podjetnika – samozaposlenega, ki pa lahko tudi zaposluje. V primerih opravljanja določenih dejavnosti in izpolnjevanja zanje predvidenih pogojev lahko pridobite tudi poseben status. Kadar želite zakonito opravljati določene dejavnosti kot fizična oseba, pa lahko poslujete tudi preko podjemnih pogodb oziroma pogodb o delu ali pa si uredite status opravljanja osebnega dopolnilnega dela.

Svojo dejavnost lahko začnete opravljati, ko se registrirate kot gospodarski subjekt in izpolnite posebne pogoje, ki se razlikujejo glede na glavno dejavnost. Katere pogoje morate izpolniti pred začetkom opravljanja dejavnosti, je odvisno od vrste dejavnosti. To pomeni, da lahko začnete opravljati obrtne dejavnosti po pridobitvi obrtnega dovoljenja, odvetniško dejavnost po vpisu v ustrezen register pri Ministrstvu za pravosodje.

Če ustanavljate podjetje ali podružnico v Sloveniji, morate izbrati eno izmed pravno-organizacijskih oblik. Najpogostejši izbiri sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Drugi možni obliki osebnih družb sta še družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba. Kapitalske družbe pa so delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

Enostavni postopek ustanovitve podjetja, ki vključuje enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo in samostojnega podjetnika, je v Sloveniji brezplačen in ga lahko izvedete tudi na portalu SPOT.

Najlažji način za začetek poslovanja v Republiki Sloveniji je, da postanete samostojni podjetnik. Registracija je preprosta in zahteva le vodenje osnovnih računovodskih evidenc. Ves dobiček, razen davka, lahko obdržite, za dolgove pa ste odgovorni sami. Izbira te možnosti je tvegana za tisto poslovanje, ki zahteva veliko vlaganj.

Tudi za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo je za državljane EU postopek enak kot za državljane Republike Slovenije. Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo lahko kot državljan EU uredite na eni od točk SPOT ali na portalu SPOT.

Če izberete drugo pravno-organizacijsko obliko,  ali se odločite za ustanovitev bolj kompleksne poslovne oblike podjetja, kjer je več ustanoviteljev, pa se morate oglasiti pri notarju.

Če nameravate poslovati na daljavo s podjetjem izven Slovenije, vam priporočamo, da razmislite o ureditvi partnerstva. V tem primeru se poslovne odločitve, odgovornosti, stroški, dobički in tveganja delijo. Partnerstvo je razmeroma preprosta in prilagodljiva metoda poslovanja, vendar ob morebitnem neuspehu ne zagotavlja zaščite, saj je vsak partner osebno odgovoren za vse poslovne dolgove.

Obstaja tudi možnost združenega podjetja z že obstoječim podjetjem, kar ima veliko prednosti, vključno z dostopom do že obstoječe prodaje in distribucijskega omrežja v RS.

Načelo prostega opravljanja storitev

Podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje določene dejavnosti v Republiki Sloveniji, lahko svoje storitve opravljajo tudi v kateri koli državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji.

Na primer: če želite v določeni državi EU opravljati storitve samo začasno, samo za neko stranko ali za določen projekt, vam samo za ta namen ni potrebno ustanoviti podjetja ali podružnice.

Pred prvim opravljanjem v gostujoči državi preverite, ali morate občasno/čezmejno storitev prijaviti oziroma obvestiti pristojne organe.

Načelo prostega opravljanja storitev v drugih državah EU brez ustanovitve podjetja je odvisno od tega, kako pogosto, kako redno in kako dolgo želite opravljati storitve v drugi državi članici. Poleg tega pa za nekatere dejavnosti (npr. finančne, elektronske, komunikacijske storitve, storitve zdravstvenega varstva, igre na srečo idr.) veljajo drugačna pravila.

Na enotnih kontaktnih točkah v državah EU, v katerih želite opravljati dejavnost, lahko poiščete informacije o predpisih in postopkih, ki veljajo za čezmejno/občasno opravljanje storitev.

Čezmejno/občasno opravljanje obrtnih dejavnosti

Poslovni subjekti oz. podjetniki, ki želijo v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarske konfederacije opravljati obrtno dejavnost, lahko na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pridobijo evropsko potrdilo.

Evropsko potrdilo služi kot dokazilo o zakonitem opravljanju obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji. V potrdilu so navedeni podatki, ki se o poslovnem subjektu vodijo v obrtnem registru.

Stranka poda vlogo za izdajo evropskega potrdila na obrazcu, dosegljivem na spletnih straneh, ali osebno na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali na njeni območni izpostavi.

Pridobitev statusa je oblika, ki vam omogoča opravljanje določene dejavnosti, ne da bi vam bilo treba ustanoviti podjetje. Obstajajo različni posebni statusi, ki so odvisni od vrste vaše dejavnosti.

Status kmeta lahko pridobite, če se ukvarjate ali bi se želeli ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ste za opravljanje kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljeni in iz kmetijske dejavnosti ustvarjate določen dohodek oziroma dokažete, da boste ustvarili določen dohodek.

Status samozaposlenega v kulturi lahko pridobite, če samostojno opravljate specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ne prejemate pokojnine, ter če imate ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazujete, da ste usposobljeni za opravljanje te dejavnosti.

Status samostojnega novinarja pridobite z vpisom v Razvid samostojnih novinarjev. Pogoj je, da novinarsko dejavnost opravljate kot edini ali glavni poklic.

Status zasebnega športnega delavca pridobite z vpisom v razvid zasebnih športnih delavcev. Pogoj za pridobitev statusa zasebnega športnega delavca je ustrezna izobrazba ali ustrezna usposobljenost za opravljanje te dejavnosti

Status zasebnega raziskovalca lahko pridobite, če imate ustrezno izobrazbo in ste usposobljeni za opravljanje aplikativne raziskovalne in razvojne dejavnosti, ali pa ste, ne glede na doseženo izobrazbo usposobljeni opravljati razvojno oziroma inovacijsko dejavnost in imate opravljena raziskovalna in razvojna dela, ter podeljene patente oziroma inovacije.

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja manjša dela za znanega naročnika, kot je npr. občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, ali pa osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno ustrezno strokovno mnenje Obrtne zbornice Slovenije (OZS).

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi.

Po avtorski pogodbi lahko posameznik opravlja le avtorska dela, ki so opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS (v nadaljevanju: ZASP-UPB3). V 99. členu ZASP-UPB3 je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Za delo na podlagi avtorske pogodbe veljajo določila civilnega prava, kjer gre za praviloma pisni dogovor o opravljenem delu, rokih in plačilu.

Podjemna pogodba

Podjemna pogodba se lahko sklene za vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.