Poslovna ideja

Kako pridobiti, ovrednotiti in pravno zaščititi novo poslovno idejo?

Predstavljamo vire poslovnih idej in načine, kako jih oceniti ter ugotoviti, katera ima največji potencial za uspeh. Presodite, kakšna je možnost za uresničitev poslovne ideje, ne pozabite pa tudi na njeno pravno zaščito v skladu z zakonodajo.

Pomemben vir poslovnih idej je lahko okolje, v katerem živimo in delamo. Vire idej delimo na vire v podjetju, kjer lahko nove poslovne ideje izvirajo iz razvojnega izdelka ali servisa in na vire izven podjetja, med katere štejemo vire o konkretni industriji in vsakodnevne okoliščine.

a. Viri novih poslovnih idej v podjetju

• Delavci, ki se ukvarjajo z razvojem (ti naj bi imeli veliko idej, saj pri svojem delu pogosto pridejo do izsledkov, ki lahko služijo kot vir idej za nov izdelek/storitev);
• Proizvodnja (vir idej za izboljšavo lastnosti izdelka/storitve, za zmanjševanje proizvodnih stroškov ali pa za povečanje proizvodnje);
• Prodajno osebje (zaradi stalnega in neposrednega stika s kupci, je prodajno osebje pomemben vir informacij o potrebah in željah kupcev);
• Servis (informacije o problemih in načinu dejanske uporabe izdelka/storitve).

b. Viri novih poslovnih idej izven podjetja

• Kupci (razumevanje potreb kupcev in upoštevanje njihovih stališč ter mnenj o obstoječih izdelkih/storitvah);
• Konkurenti (izboljšava slabosti konkurenčnih izdelkov/storitev);
• Dobavitelji (materiale, surovine in sredstva dobaviteljev je mogoče uporabiti na nov način oziroma z njimi izboljšati obstoječe lastnosti svojega izdelka/storitve);
• Informacije iz znanstveno-tehnološkega okolja (domači in mednarodni sejmi, raziskovalni inštituti, patenti, strokovna literatura in publikacije, svetovalci, uspešni podjetniki in podjetja);
• Podjetniška združenja, družabni dogodki, centri za pospeševanje podjetništva;
• Vsakdanje življenjske okoliščine (delo doma, šolsko okolje, različni hobiji in druge interesne dejavnosti);
• Internet, socialna omrežja.

Vsaka poslovna ideja še ne pomeni poslovnega uspeha. Poslovna ideja je šele začetek ustvarjalnega procesa, pri katerem se bo izoblikoval izdelek ali storitev. Le redke ideje in zamisli se uresničijo, še manj je tistih, ki prinesejo znatne dobičke. Uspevajo predvsem tisti izdelki/storitve, ki zadovoljujejo potrebe kupcev in zanje ustvarjajo dodano vrednost. Ker poslovna ideja ni nujno tudi dobra poslovna priložnost, jo je pred začetkom izvedbe poslovnega načrta smiselno oceniti in ovrednotiti na različne načine.

a. Trije kriteriji, ki ocenjujejo vrednost poslovne ideje

Vaša poslovna ideja postane zelo zanimiva poslovna priložnost, ko upošteva naslednje 3 kriterije:

• je lahko dolgoročno tržno uspešna,
• jo je mogoče izvesti,
• jo konkurenca stežka posnema.

b. Dva vidika za presojo vrednosti poslovne ideje

Nadaljnje lahko poslovno idejo presodite s tržnega in tehnično-tehnološkega vidika. Pri tržnem ugotavljate, kakšen je njen tržni potencial in katere so vaše konkurenčne prednosti, pri tehnično-tehnološkem pa ocenjujete, ali je proizvod oziroma storitev mogoče narediti, ali je tehnično sprejemljiv/a ter ali ga/jo lahko zaščitimo pred konkurenčnimi ponudniki.

V podporo pri tej raziskavi vam je lahko Enterprise Europe Network.

Če ste se odločili, da boste podjetnik, boste svojo idejo razvijali znova in znova – z analiziranjem informacij, v pogovoru s strokovnjaki, potencialnimi kupci, strateškimi partnerji, z investitorji ter vsemi ostalimi, ki vam lahko pomagajo na vaši podjetniški poti.

c. Dodatni nasveti za vrednotenje poslovne ideje

Pri presoji in oceni svoje ideje si lahko pomagate še na naslednje načine:

• obiščite svetovalce na točkah SPOT Svetovanje, v primeru tehnološko inovativnih idej pa se obrnite na subjekte inovativnega okolja (SIO), ki nudijo individualna svetovanja povezana s poslovno idejo,
• posvetujte se z ljudmi, ki so strokovni in nepristranski,
• opravite krajšo tržno raziskavo in analizo obstoječih ponudnikov,
• izpolnite obrazec za individualno predstavitev in presojo poslovne ideje, ki ga je predpisal Zavod za zaposlovanje RS v okviru pridobitve subvencije za samozaposlitev.

S procesom vrednotenja naredimo izbor podjetniških idej in izberemo najprimernejšo poslovno priložnost. Obenem naredimo seznam odprtih marketinško-prodajnih vprašanj in potrebnih tehnično-tehnoloških sredstev in opreme.

Če na podlagi vrednotenja ideje ugotovimo, da je naš izdelek tržno zanimiv, je smiselno razmisliti o zaščiti intelektualne lastnine, hkrati pa pripraviti poslovni načrt.

Poslovna ideja je pogosto rezultat dolgotrajnega ustvarjalnega dela, povezanega s stroški. Da vaše ideje ne bi izkoristil kdo drug in da boste ohranili svojo konkurenčno prednost ter si povrnili stroške razvoja, jo je potrebno ustrezno pravno zaščititi ter pridobiti pravice intelektualne lastnine.

Zaščita intelektualne lastnine vam omogoča:

• Varno razkritje;
• Da ste pravno priznani kot njen lastnik;
• Dobiček od tržnega izkoriščanja;
• Preprečiti drugim, da bi jo nepooblaščeno uporabljali.

a. Načini pravne zaščite nove poslovne ideje

Mnogi predpostavljajo, da lahko svojo idejo zaščitijo le s patentiranjem. Patent je sicer res bistvenega pomena (glej postopek patentiranja), vendar je potrebno razmisliti tudi o drugih oblikah zaščite intelektualne lastnine, kot je npr. registracija modela, ki ščiti videz izdelka ali registracija blagovne znamke, ki zaščiti ime izdelka oz. storitve.

Za zaščito intelektualne lastnine v Sloveniji skrbi Urad za intelektualno lastnino. Na njihovi spletni strani je moč najti več informacij o možnostih in postopkih zaščite intelektualne lastnine.

Z registracijo znamke, modela ali patenta pridobite izključno pravico do uporabe znaka (imena), videza izdelka ali tehnične rešitve. Za svojo intelektualno lastnino, ki lahko predstavlja večji del vrednosti vašega podjetja, morate skrbeti sami.

Izrabite vse priložnosti, ki vam jih nudi sistem varovanja intelektualne lastnine. Ne dovolite, da drugi posegajo v vaše pravice in vas brez dovoljenja posnemajo, hkrati pa predhodno preverite, ali morda sami posegate v že obstoječe pravice tretjih. Seznanite se z osnovnimi informacijami o intelektualni lastnini, preverite javno dostopne baze obstoječih pravic intelektualne lastnine in se za nasvete obrnite na Urad RS za intelektualno lastnino. Vlogo za registracijo znamke ali modela lahko oddate tudi elektronsko.

b. Tveganja glede zaščite poslovne ideje v zgodnjih fazah razvoja

V zgodnjih fazah razvoja obstajata dve kategoriji tveganj za razkritje vašega izuma; razkritja posameznikom med sestanki ter javno razkritje.

Tveganje razkritja posameznikom med sestanki lahko ohranite pod nadzorom, če uporabite osnovne varnostne ukrepe, navedene v nadaljevanju. Javno razkritje je manj očitna nevarnost. Do takšnega tveganja lahko pride ob medijskem promoviranju in tekmovanjih (ki vam sicer v primeru, da ste svoj izum že pravno zaščitili, lahko koristita) ter pri razstavi ali objavi izumov na osnovi študentskih projektov.

c. Rešitve glede zaščite poslovne ideje v zgodnjih fazah razvoja

Podrobnosti ideje lahko razkrijete ljudem, ki so pri svojem poklicu zavezani k zaupnosti; recimo patentnim zastopnikom, drugim pravnikom, osebju Evropskega urada za patente (EPO) in osebju nacionalnega Urada za intelektualno lastnino. Mednje sodijo tudi nekateri državni funkcionarji, kot na primer poslovni in tehnološki svetovalci, ter upravitelji programov financiranja.

V stikih s komerkoli drugim pa ne razkrijte ničesar brez:

• podpisane pogodbe o ne razkritju informacij in
• brezplačnih oblik pravne zaščite, kot so pravica iz neregistriranega modela in avtorske pravice.

Skušajte se izogniti:

• Pretirani skrivnostnosti;
• Zahtevanju plačila, še preden karkoli razkrijete.

V teh primerih vam bo le redko kdo pripravljen pomagati.

d. Nasveti za varovanje poslovne ideje

• Že pred pogovorom s podjetji ali posamezniki, ki jih ne veže zaupnost (strokovni kodeks ali podpisana Pogodba o nerazkritju informacij), se odločite, koliko jim lahko poveste, ne da bi pri tem opisovali inovativne dele svoje ideje. Okvirno lahko razkrijete, za kaj gre (»Gre za izvirno mišelovko«); ne razkrijte pa, zakaj je vaša mišelovka bolj učinkovita;
• Ne spuščate se v tehnične vidike svoje ideje, temveč se pri predstavitvi osredotočite na prednosti vašega izuma: npr. »Cenejši je«, »Lažje ga je uporabljati«, »Bolj zanesljiv je«;
• Postavite jasno mejo, koliko boste razkrili. Če ljudje, s katerimi se pogovarjate, želijo, da jim poveste več, naj podpišejo Pogodbo o nerazkritju informacij. Če tega nočejo, odidite! Pa tudi, če jo podpišejo, jim razkrijte čim manj;
• Kljub temu, da vas ščiti Pogodba o nerazkritju informacij, je potrebno biti pazljiv pri tem, kaj razkrivate strokovnjakom, ki so podkovani na področju vašega izuma. Že ena izmed podrobnosti zadostuje, da bodo uganili, kaj je edinstveno pri vašem izumu.

e. Vloga patentnih zastopnikov pri zaščiti poslovne ideje

Pomembno vlogo pri zaščiti intelektualne lastnine ima patentni zastopnik. Pravice intelektualne lastnine so kompleksno pravno področje, ki je lahko za neizkušene izredno nevarno. Njegov nasvet vam bo v pomoč pri načrtovanju učinkovite strategije za zaščito intelektualne lastnine in ključnega pomena pri patentiranju ideje.

Patentni zastopniki zastopajo stranke v postopkih, ki se nanašajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi s katero koli pravico po določbah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Patentni zastopniki lahko v postopkih, ki se nanašajo na pravice po ZIL-1, zastopajo stranke tudi pred sodišči in drugimi državnimi organi, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi. Pooblastitelj lahko pooblasti enega ali več zastopnikov za vsa ali le določena dejanja v postopku pred Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Urad). 

Patentni zastopniki morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti zastopanja opraviti strokovni izpit za patentnega zastopnika pri Uradu in se vpisati v register patentnih zastopnikov, ki ga vodi Urad.

Patentni zastopnik bi moral imeti dovolj znanja, da vam lahko svetuje pri vseh zadevah, povezanih z intelektualno lastnino, tako v Sloveniji, kot v Evropi, ter ukrepa pri zadevah izven Evrope ali pa vam priskrbi zastopnika kjerkoli po svetu.

Vendar pa vam noben patentni zastopnik ne more zagotoviti, da boste za svoje pravice intelektualne lastnine tudi finančno nagrajeni. Patentni zastopnik je strokovnjak izključno za pravo intelektualne lastnine. Za to, da bo izum uspel na trgu, morate poskrbeti sami.

(Povzeto po: Pšeničny, Viljem 2000)