Zapiranje s.p.
Kazalo
- Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj
- Odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
- Izbris iz Poslovnega registra Slovenije (PRS)
- Obveznosti do Finančne uprave RS (FURS)
- Kako je z delovno dobo?
- Zaposleni
- Sankcije
- Novo odprtje s.p.
- Prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. s prenosom na drugo osebo
- Osebni stečaj podjetnika
Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj
Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj lahko z obrazcem M-2 vložite v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije preko portala SPOT ali na točki SPOT, pri čemer je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris.
Pomembno: Zadnji dan za vložitev odjava iz obveznih socialnih zavarovanj preko portala SPOT ali na točki SPOT je 1 dan pred datumom izbrisa.
Po izbrisu podjetja iz PRS odjave iz socialnih zavarovanj ni več možno vložiti prek portala SPOT ali na točki SPOT, ampak le še po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS. Več o odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj
e-postopki SPOT
Odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
Za t. i. popoldanske s. p., ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic in imajo na s. p. urejeno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (M12) po podlagi 050, je potrebno ob zapiranju s. p. prav tako urediti odjavo iz zavarovanja. Odjavo iz zavarovanja uredite z izbiro postopka »Odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) za s.p".
Pomembno: Zadnji dan za vložitev odjave iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni preko portala SPOT ali na točki SPOT je 1 dan pred datumom izbrisa.
Po izbrisu podjetja iz PRS odjave iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ni več možno vložiti preko portala SPOT ali na točki SPOT, temveč le še po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS. VEČ o odjavi zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
Izbris iz Poslovnega registra Slovenije (PRS)
Prijavo za izbris morate vložiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Pred prijavo prenehanja poslovanja morate razrešiti vsa vprašanja z dolžniki in delavci, saj se za razliko od gospodarskih družb, pri podjetniku ne izpelje postopek likvidacije.
Kot samostojni podjetnik se morate tudi zavedati, da ste po zaprtju statusa še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem (ZGD-1, 7. člen). Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s.p. do svojih kupcev na dan zaprtja.
Postopek zaprtja s.p. je razmeroma preprost:
Postopek izbrisa s.p. iz Poslovnega registra Slovenije lahko opravite preko portala SPOT ali na katerikoli točki SPOT v Sloveniji. Izbris se prijavi na enak način kot velja za vpis samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije.
Prijavo za izbris s.p. lahko vloži samostojni podjetnik ali pooblaščena oseba. Če prijavo vloži pooblaščenec, mora imeti pisno pooblastilo samostojnega podjetnika. Podpis pooblastitelja (samostojnega podjetnika) mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti. Če ima samostojni podjetnik kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, lahko prijavo za izbris s.p. vloži od doma prek spletnega portala SPOT.
Prijavo oddate najmanj tri dni pred presečnim datumom (datum zaprtja dejavnosti). Podjetnik se izbriše tretji dan od oddaje prijave za izbris oziroma katerikoli kasnejši dan, ki ga predlaga podjetnik.
Sklep o izbrisu vam je osebno vročen na naslov podjetnikovega prebivališča ter je objavljen na spletnem portalu AJPES na način, da se prekrijejo osebni podatki. Hkrati s podjetnikom se iz PRS izbrišejo tudi vse njegove podružnice.
V roku osmih dni od izbrisa s.p.-ja iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) se morate odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj; obrazec M-2 lahko oddate hkrati z odjavo prijave za izbris iz Poslovnega registra preko portala SPOT ali na točki SPOT (pod opombe v tem primeru vpišete, da gre za odjavo zaradi izbrisa in datum predvidenega izbrisa).
V roku 60 dni od presečnega datuma morate preko sistema eDavki na FURS oddati zaključne bilance. Na osnovi tega se izračuna dohodnina.
Na banki zaprete poslovni račun.
POMEMBNO: V primeru, da imate kot samostojni podjetnik na dan izbrisa iz PRS neporavnane obveznosti, po izbrisu te obveznosti preidejo na vas in zanje odgovarjate z vsem svojim premoženjem.
Vloga za izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije (za oddajo vloge na točki SPOT)
e-postopki SPOT
Obveznosti do Finančne uprave RS (FURS)
Kot samostojni podjetnik morate v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Finančno upravo RS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.
Obračun lahko oddate samo preko sistema eDavki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.
Kako je z delovno dobo?
Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
S 1. 1. 2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o dopolnjeni pokojninski dobi in plačanih prispevkih vodita ZPIZ in FURS.
ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, Finančna uprava RS pa evidenco o plačanih prispevkih. Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti na FURS potrdilo o plačanih prispevkih, saj vam bo potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe, če bi kadarkoli v prihodnosti nastal spor glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zaradi tega je priporočljivo, da kot podjetnik tudi sami vodite evidenco o tem, koliko prispevkov je bilo plačanih ter jo shranite.
Zaposleni
Pomembno je, da svojim zaposlenim pravočasno vročite odpoved delovnega razmerja (najmanj 30 dni prej), ki se brez vročitve ne zaključi, tudi če podjetje zaprete. Poleg tega boste v primeru nevročitve morali plačati globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je treba priložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Za zaposlene je pomembna navedba razloga odpovedi, da bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Delavcem pripada odpravnina. Za izračun se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih, in sicer za primer odpovedi iz poslovnih razlogov. Zaposleni so upravičeni do odpravnine za vsako leto delovnega razmerja pri zadnjem delodajalcu oz. njegovih pravnih prednikih.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača v zadnjih treh mesecih z upoštevanjem faktorja trajanja zaposlitve. Za zaposlitve, ki so trajale od 1 do 10 let ta znaša 1/5 plače, za tiste od 10 do 20 let 1/4 plače ter za tiste, ki so trajale več kot 20 let 1/3 plače za vsako leto zaposlitve. Odpravnine do višine desetih povprečnih mesečnih plač v Sloveniji so neobdavčene. To ne velja za odpuščene družinske člane, kjer se znesek odpravnine obravnava kot prenos sredstev v privatno last in je v celoti obdavčen.
Sankcije
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, 688.člen) določa, da se z globo v višini od 200 do 5.000 evrov za prekršek (odvisno od velikosti podjetja) kaznuje podjetnika, če ne prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije sprememb podatkov ali prenehanja poslovanja v skladu s prvim odstavkom 75. člena tega zakona.
Novo odprtje s.p.
Podjetnik, ki je zaprl s.p., se lahko kadarkoli odloči, da bo ponovno registriral novo podjetje. Pogoji za ponovno registracijo s.p. so enaki kot pri prvi registraciji.
Prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. s prenosom na drugo osebo
Za časa svojega življenja lahko samostojni podjetnik prenese s.p. na drugo fizično osebo, ki s prenosom vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim s.p., kar pomeni, da nanj preidejo tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z s.p.
Samostojni podjetnik mora s prevzemnikom skleniti pogodbo o prenosu v obliki notarskega zapisa. Prijavo za vpis prenosa vloži prevzemnik pri AJPES. Prevzemnik lahko ohrani isto matično številko s.p. in v firmi še naprej uporablja ime in priimek samostojnega podjetnika prenosnika, če ima njegovo izrecno soglasje.
Brez dodatne obdavčitve lahko prenesete podjetje (s.p.) tudi na naslednika, ki ni družinski član. Nujni pogoj za to je podjetnikova upokojitev, invalidnost ali smrt.
Tako lahko davčno nevtralno prepišete s.p. na katerokoli osebo ali družbo (d.o.o.) brez plačila dohodnine. Vendar velja tudi v teh primerih, da prevzemnik podjetja (s.p.-ja) ne sme zapreti vsaj 5 let (ter vsi ostali pogoji), sicer mora ustanovitelj poračunati davčne obveznosti za nazaj.
Osebni stečaj podjetnika
Pogoj za sprožitev osebnega stečaja podjetnika posameznika (s.p.) ali zasebnika je dolgoročna plačilna nesposobnost oziroma trajnejša nelikvidnost.
Dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, je trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti.
Postopek osebnega stečaja je sodni postopek, ki se vodi po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V ta namen se iz dolžnikovega premoženja, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka, oblikuje stečajna masa.
Pogoj za sprožitev osebnega stečaja podjetnika posameznika (s.p.) ali zasebnika (zdravnik, kmet, odvetnik …) je insolventnost dolžnika.
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik postane dolgoročno plačilno nesposoben (njegovi dolgovi so večji od celotnega njegovega premoženja) ali če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost).
Samostojni podjetnik je insolventen:
- če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
- če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
- če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
Postopek osebnega stečaja
Predlog za začetek postopka
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži tako dolžnik kot tudi njegov upnik pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.
Predlog lahko dolžnik vloži na naroku (dolžnik s pomočjo strokovnega delavca na zapisnik sestavi predlog za začetek osebnega stečaja), lahko pa ga vloži tudi pisno. Predlogu mora dolžnik priložiti poročilo o stanju njegovega premoženja (popis premoženja in seznam transakcijskih računov). V tej fazi je priporočljivo predlagati tudi odpust obveznosti.
Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti overjen pri notarju ali upravni enoti, razen v primeru, da slednji poda predlog za začetek osebnega stečaja na naroku (na zapisnik) - v tem primeru overitve ne potrebuje.
Stroški postopka
Dolžniku ni potrebno založiti predujma za začetek postopka osebnega stečaja, mora pa ga založiti upnik, če predlaga začetek osebnega stečaja nad dolžnikovim premoženjem.
Omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Samostojnemu podjetniku z uvedbo osebnega stečaja preneha status podjetnika oziroma zasebnika.
V postopku osebnega stečaja stečajni upravitelj vodi dolžnikove posle in razpolaga z dolžnikovim premoženjem. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
Obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja
Dolžnik je dolžan stečajnemu upravitelju, ki vodi njegov postopek, nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov. Dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja. Sodišču in upravitelju mora poleg identifikacijskih podatkov posredovati tudi kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv: elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča.
Dolžnik mora stečajnemu upravitelju ali sodišču na njuno zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Dolžnikova zamolčanost ali navajanje neresničnih podatkov predstavlja kaznivo dejanje krive izpovedbe.
Zaključek postopka
Osebni stečaj se zaključi, ko je unovčeno vse dolžnikovo premoženje in se konča preizkusno obdobje pri odpustu obveznosti. Formalno pa se zaključi s sklepom sodišča.
Predlog za odpust obveznosti
Osebni stečaj enako kot stečajni postopek nad pravno osebo predstavlja obliko generalne izvršbe, kjer se upniki iz unovčenega dolžnikovega premoženja, ker je tega premalo za poplačilo vseh terjatev upnikov, poplačujejo hkrati in v sorazmernih deležih. Ker je dolžnikovo premoženje premajhno za poplačilo vseh dolgov, dolžnik ni prost plačila preostanka teh obveznosti. Upniki lahko poplačilo obveznosti uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka.
Zato ima dolžnik, ki v osebnem stečaju ne uspe odplačati vseh obveznosti, možnost, da na sodišče, ki vodi postopek, med postopkom osebnega stečaja vložiti predlog za odpust obveznosti. Ponavadi se to stori hkrati z vložitvijo predloga za začetek osebnega stečaja. Odpust obveznosti se odobri le vestnim in poštenim stečajnim dolžnikom.
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (dolžino obdobja določi sodišče na podlagi mnenja upravitelja glede na družinske razmere in zdravstveno ter osebno stanje dolžnika).
Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
Če sodišče odobri odpust obveznosti, se dolžnikove obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, odpustijo, ne glede na to, ali so upniki svoje terjatve prijavili v stečajno maso ali ne.
Četudi sodišče odpust odobri, pa ta ne učinkuje na vse dolžnikove obveznosti. Odpust ne učinkuje na prednostne terjatve delavcev s prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP (npr. tudi iz naslova prispevkov) in prednostne terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP). Prav tako odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve iz naslova:
- denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
- v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
- globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
- odvzema premoženja nezakonitega izvora in
- povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.
Ugovor zoper odpust obveznosti
Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, če ugotovi, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti ali pa če dolžnik v preizkusnem obdobju krši svoje obveznosti. Dolžnik pa lahko ugovarja, da je sodišče določilo predolgo preizkusno obdobje.
Katero premoženje se lahko odvzame dolžniku?
Dolžniku se lahko vzame in proda premoženje, ki spada v stečajno maso.
Iz stečajne mase so izvzeti predmeti in prejemki, za katere Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 79. in 101. členu določa, da so izvzeti iz izvršbe.
Izvršbe se z začetkom osebnega stečaja ustavijo.
Poslovanje podjetnika ali zasebnika v osebnem stečaju
Podjetnik ali zasebnik lahko po začetku osebnega stečaja začne poslovati samo pod pogojem, da to dovoli sodišče. Za pridobitev tovrstnega dovoljenja mora podjetnik oziroma zasebnik na sodišče vložiti predlog, v katerem mora navesti opis poslov, načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo, opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi s tem, da poslovanje ne bo negativno vplivalo na poplačilo upnikov. Dolžnik lahko sodišču predlaga tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala itd., potrebni za poslovanje. Za tovrstno izvzetje premoženja iz stečajne mase je podjetnik oziroma zasebnik dolžan plačevati mesečno nadomestilo.