Vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja
V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Razvid vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.
Vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.
Šole in vrtci lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Vrtec oziroma šola se vpišeta v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do začetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.
Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:
- ime in podjetje, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba;
- ime in sedež vrtca oziroma šole;
- številko in datum akta o ustanovitvi;
- ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja;
- javno veljavnost programa;
- izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih pogojev in pogojev glede opreme oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do začetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.
Za resničnost podatkov in izjav poslovodni organ vrtca oziroma šole odgovarja kazensko in odškodninsko. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev za izvajanje dejavnosti v prvem letu po vpisu v razvid.
Če je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva posebno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, imenuje minister izvedenca ali komisijo, ki ugotovi, ali izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Če izvajalec izpolnjuje pogoje za vpis v razvid, minister izda odločbo o vpisu v razvid.
V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov. Izvajalec mora sporočiti spremembe podatkov, vpisanih v razvid, najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka.
Vrtec oziroma šola se izbriše iz razvida:
- če preneha izvajati javno veljavni program;
- če mu je s pravnomočno sodbo prepovedano izvajati javno veljavni program;
- na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid;
- če preneha obstajati.
Pogoji in dokazila
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu in, znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi. Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi. Program mora določiti trajanje, cilje in vsebino.
Zasebni vrtec mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.
Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:
- dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično;
- poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično, in
- krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno.
Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Krajši programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.
Pravne podlage
-
Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok. Za te stavbe ni potrebna sprememba namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje.
Vrtec mora upoštevati normative in minimalne tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca. Pri novogradnjah je treba upoštevati normative glede zemljišča, stavbe in prostorov vrtca, kot so prostori za otroke in drugi prostori. Upoštevati je treba tudi normative glede opreme ter higienskih in tehničnih pogojev. V primeru ustanovitve vrtca v stavbah, ki niso grajene namensko za vrtec, je treba upoštevati normative o ureditvi prostorov.
Pravne podlage
-
Vzgojitelj predšolskih otrok je posameznik, ki pripravlja, načrtuje in neposredno organizira ter vodi vzgojno-izobraževalno delo s predšolskimi otroki (starost 1-6 let) in pripravlja didaktični material. Med izvajanjem programa strokovno vodi vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, v okviru različnih dejavnosti v vrtcu sodeluje s starši ter ustvarja možnosti za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
Vzgojitelj predšolskih otrok mora obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok je posameznik, ki sodeluje z vzgojiteljem pri pripravi in načrtovanju dela ter pomaga pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela s predšolskimi otroki (starost 1-6 let) in skrbi za pripravo vzgojno-izobraževalnih sredstev ter ureditev prostora.
Pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok mora obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Svetovalni delavec v vzgoji in izobraževanju informira, svetuje in nudi pomoč otrokom, učencem in dijakom. Skupaj z drugimi sodelavci sodeluje pri sooblikovanju vsakdanjega življenja v vrtcu, šoli in domu, koordinira in organizira pomoč učencem, nudi pomoč učiteljem in vzgojiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja in jim svetuje za učinkovito delo z učenci in dijaki, ki imajo težave, izvaja predavanja in delavnice za učitelje, vzgojitelje in starše.
Svetovalni delavec mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu, in znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi. Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju so naslednji vzgojno-izobraževalni programi:
- program predšolske glasbene vzgoje;
- program glasbene pripravnice;
- program plesne pripravnice;
- glasbeni program;
- plesni program.
Program predšolske glasbene vzgoje traja eno leto, enako tudi program glasbene pripravnice, program plesne pripravnice pa traja tri leta. Glasbeni program traja štiri, šest oziroma osem let, plesni program pa traja štiri oziroma šest let.
Glasbeni in plesni izobraževalni program vsebujeta obvezne predmete, določila o korepeticijah in nastopih učencev, za zelo nadarjene učence pa še dodatni pouk za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom oziroma dodatne priprave na državna in mednarodna tekmovanja.
V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poučujejo naslednje skupine instrumentov ali predmetov:
- orkestrski instrumenti in petje;
- drugi instrumenti;
- ples: balet, sodobni ples;
- komorno-ansambelska igra;
- orkester: godalni, pihalni, harmonikarski, simfonični;
- nauk o glasbi in solfeggio;
- predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica;
- ljudska glasbila: citre, tamburice, diatonična harmonika.
Zasebna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov skupaj za najmanj dva oddelka individualnega pouka. Program zasebne glasbene šole mora pri predmetih oziroma instrumentih zagotavljati učencem vsaj enakovreden standard znanja, kot ga zagotavlja program javne glasbene šole.
Pravne podlage
-
Šola mora zagotoviti ustrezne prostore in opremo.
Pravne podlage
-
Učitelj v glasbeni šoli poučuje v vzgojno-izobraževalnih programih osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja. Programi glasbene šole se začenjajo za otroke v starosti pet let in se praviloma končajo ob koncu osnovnošolskega obdobja (15 let).
Učitelj v glasbeni šoli poučuje različne instrumente, ples, teorijo glasbe ali izvaja korepeticije.
Učitelj v glasbeni šoli mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki skrbi za šolsko knjižno gradivo, izvaja pedagoško delo za učence in dijake, spremlja njihovo delo, jih motivira za branje in jim svetuje ter jih uvaja v uporabo knjižnice, spremlja vzgojno-izobraževalne programe zavoda, svetuje drugim strokovnim delavcem pri izbiri gradiva za pouk in jih seznanja z novostmi.
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Korepetitorji, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju, morajo imeti ustrezno izobrazbo, opravljeno pripravništvo, znati slovenski knjižni jezik, biti nekaznovani in imeti opravljen strokovni izpit.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu, in znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta. Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program. Obvezni program obsega obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti.
Zasebna šola določi program osnovne šole v skladu s svojimi akti. Zasebna osnovna šola izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov:
- slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih,
- matematike,
- prvega tujega jezika,
- zgodovine,
- domovinske in državljanske kulture in etike,
- športa,
- vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta,
- vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Program zasebne šole mora pri naštetih predmetih učencem zagotavljati doseganje vsaj enakovrednega izobrazbenega standarda, kot ga zagotavlja program javne osnovne šole.
Pravne podlage
-
Šola mora zagotoviti ustrezne prostore in opremo.
Pravne podlage
-
Učitelj v osnovni šoli je strokovni delavec, ki poučuje v vzgojno-izobraževalnih programih primarnega in nižjega sekundarnega izobraževanja, in sicer otroke v starosti od 6-15 let.
Učitelj v osnovni šoli lahko poučuje obvezne predmete v prvem in drugem obdobju osnovne šole ali enega ali več predmetov v drugem in tretjem obdobju osnovne šole.
Učitelj v osnovni šoli mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki skrbi za šolsko knjižno gradivo, izvaja pedagoško delo za učence in dijake, spremlja njihovo delo, jih motivira za branje in jim svetuje ter jih uvaja v uporabo knjižnice, spremlja vzgojno-izobraževalne programe zavoda, svetuje drugim strokovnim delavcem pri izbiri gradiva za pouk in jih seznanja z novostmi.
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Svetovalni delavec v vzgoji in izobraževanju informira, svetuje in nudi pomoč otrokom, učencem in dijakom. Skupaj z drugimi sodelavci sodeluje pri sooblikovanju vsakdanjega življenja v vrtcu, šoli in domu, koordinira in organizira pomoč učencem, nudi pomoč učiteljem in vzgojiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja in jim svetuje za učinkovito delo z učenci in dijaki, ki imajo težave, izvaja predavanja in delavnice za učitelje, vzgojitelje in starše.
Svetovalni delavec mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Laborant v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki izvaja laboratorijske vaje, pomaga učitelju predmeta pri pouku ter izvaja priprave na laboratorijske vaje, pripravlja material in druge didaktične pripomočke za izvedbo vaj in opravlja druge oblike organiziranega dela z učenci, dijaki ali študenti.
Laborant mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu ter znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Izobraževalni programi za pridobitev poklicne izobrazbe se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov. Poklicni standard je dokument, ki določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti. Poklicni standard sprejme minister, pristojen za delo, na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Izobraževalni program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. Na podlagi poklicnega standarda se lahko oblikujejo tudi programi izpopolnjevanja in usposabljanja. Strokovni svet odloči, za katere poklicne standarde se oblikuje izobraževalni program.
Pravne podlage
-
Šola mora zagotoviti ustrezne prostore in opremo.
Pravne podlage
-
Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več splošnoizobraževalnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj strokovnoteoretičnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več strokovnoteoretičnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji ali izvaja korepeticije v programu umetniške gimnazije. Poučuje dijake v starosti 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja. -
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki skrbi za šolsko knjižno gradivo, izvaja pedagoško delo za učence in dijake, spremlja njihovo delo, jih motivira za branje in jim svetuje ter jih uvaja v uporabo knjižnice, spremlja vzgojno-izobraževalne programe zavoda, svetuje drugim strokovnim delavcem pri izbiri gradiva za pouk in jih seznanja z novostmi.
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj praktičnega pouka je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja izvaja praktično izobraževanje v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Svetovalni delavec v vzgoji in izobraževanju informira, svetuje in nudi pomoč otrokom, učencem in dijakom. Skupaj z drugimi sodelavci sodeluje pri sooblikovanju vsakdanjega življenja v vrtcu, šoli in domu, koordinira in organizira pomoč učencem, nudi pomoč učiteljem in vzgojiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja in jim svetuje za učinkovito delo z učenci in dijaki, ki imajo težave, izvaja predavanja in delavnice za učitelje, vzgojitelje in starše.
Svetovalni delavec mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Mojster, ki dela kot strokovni delavec v poklicni oziroma strokovni šoli, mora imeti opravljen mojstrski izpit, obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
Pravne podlage
-
Organizator v vzgoji in izobraževanju načrtuje organizacijo in izvedbo del in nalog s svojega delovnega področja v okviru vzgojno-izobraževalnih programov, sodeluje z učenci in dijaki ter drugimi strokovnimi delavci in pri delu vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Organizator v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Laborant v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki izvaja laboratorijske vaje, pomaga učitelju predmeta pri pouku ter izvaja priprave na laboratorijske vaje, pripravlja material in druge didaktične pripomočke za izvedbo vaj in opravlja druge oblike organiziranega dela z učenci, dijaki ali študenti.
Laborant mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu ter znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Izobraževalni programi za pridobitev poklicne izobrazbe se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov. Poklicni standard je dokument, ki določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti. Poklicni standard sprejme minister, pristojen za delo, na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Izobraževalni program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. Na podlagi poklicnega standarda se lahko oblikujejo tudi programi izpopolnjevanja in usposabljanja. Strokovni svet odloči, za katere poklicne standarde se oblikuje izobraževalni program.
Pravne podlage
-
Šola mora zagotoviti ustrezne prostore in opremo.
Pravne podlage
-
Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več splošnoizobraževalnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj strokovnoteoretičnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več strokovnoteoretičnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji ali izvaja korepeticije v programu umetniške gimnazije. Poučuje dijake v starosti 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja. -
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki skrbi za šolsko knjižno gradivo, izvaja pedagoško delo za učence in dijake, spremlja njihovo delo, jih motivira za branje in jim svetuje ter jih uvaja v uporabo knjižnice, spremlja vzgojno-izobraževalne programe zavoda, svetuje drugim strokovnim delavcem pri izbiri gradiva za pouk in jih seznanja z novostmi.
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj praktičnega pouka je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja izvaja praktično izobraževanje v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Svetovalni delavec v vzgoji in izobraževanju informira, svetuje in nudi pomoč otrokom, učencem in dijakom. Skupaj z drugimi sodelavci sodeluje pri sooblikovanju vsakdanjega življenja v vrtcu, šoli in domu, koordinira in organizira pomoč učencem, nudi pomoč učiteljem in vzgojiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja in jim svetuje za učinkovito delo z učenci in dijaki, ki imajo težave, izvaja predavanja in delavnice za učitelje, vzgojitelje in starše.
Svetovalni delavec mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Mojster, ki dela kot strokovni delavec v poklicni oziroma strokovni šoli, mora imeti opravljen mojstrski izpit, obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
Pravne podlage
-
Organizator v vzgoji in izobraževanju načrtuje organizacijo in izvedbo del in nalog s svojega delovnega področja v okviru vzgojno-izobraževalnih programov, sodeluje z učenci in dijaki ter drugimi strokovnimi delavci in pri delu vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Organizator v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Laborant v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki izvaja laboratorijske vaje, pomaga učitelju predmeta pri pouku ter izvaja priprave na laboratorijske vaje, pripravlja material in druge didaktične pripomočke za izvedbo vaj in opravlja druge oblike organiziranega dela z učenci, dijaki ali študenti.
Laborant mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu in znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Pravne podlage
-
Šola mora zagotoviti ustrezne prostore in opremo.
Pravne podlage
-
Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več splošnoizobraževalnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj strokovnoteoretičnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več strokovnoteoretičnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji ali izvaja korepeticije v programu umetniške gimnazije. Poučuje dijake v starosti 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja. -
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki skrbi za šolsko knjižno gradivo, izvaja pedagoško delo za učence in dijake, spremlja njihovo delo, jih motivira za branje in jim svetuje ter jih uvaja v uporabo knjižnice, spremlja vzgojno-izobraževalne programe zavoda, svetuje drugim strokovnim delavcem pri izbiri gradiva za pouk in jih seznanja z novostmi.
Knjižničar v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Korepetitorji, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju, morajo imeti ustrezno izobrazbo, opravljeno pripravništvo, znati slovenski knjižni jezik, biti nekaznovani in imeti opravljen strokovni izpit.
-
Svetovalni delavec v vzgoji in izobraževanju informira, svetuje in nudi pomoč otrokom, učencem in dijakom. Skupaj z drugimi sodelavci sodeluje pri sooblikovanju vsakdanjega življenja v vrtcu, šoli in domu, koordinira in organizira pomoč učencem, nudi pomoč učiteljem in vzgojiteljem pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja in jim svetuje za učinkovito delo z učenci in dijaki, ki imajo težave, izvaja predavanja in delavnice za učitelje, vzgojitelje in starše.
Svetovalni delavec mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Organizator v vzgoji in izobraževanju načrtuje organizacijo in izvedbo del in nalog s svojega delovnega področja v okviru vzgojno-izobraževalnih programov, sodeluje z učenci in dijaki ter drugimi strokovnimi delavci in pri delu vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Organizator v vzgoji in izobraževanju mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Tuji učitelji morajo za opravljanje poklica v vzgoji in izobraževanju imeti ustrezno izobrazbo, opravljeno pripravništvo, znanje slovenskega knjižnega jezika, morajo biti nekaznovani ter imeti opravljen strokovni izpit.
-
Laborant v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki izvaja laboratorijske vaje, pomaga učitelju predmeta pri pouku ter izvaja priprave na laboratorijske vaje, pripravlja material in druge didaktične pripomočke za izvedbo vaj in opravlja druge oblike organiziranega dela z učenci, dijaki ali študenti.
Laborant mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu, in znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Udeleženci izobraževanja odraslih pridobivajo znanja, spretnosti in veščine po posebnih izobraževalnih programih za odrasle in po delih izobraževalnih programov za mladino.
Ti programi so programi za:
- zviševanje splošno izobraževalne in kulturne ravni prebivalstva,
- funkcionalno opismenjevanje,
- izpopolnjevanje znanja za delo in poklic,
- izobraževanje in usposabljanje brezposelnih,
- izobraževanje za demokracijo,
- učenje jezikov,
- učenje slovenskega jezika za tujce,
- izobraževanje za kakovost življenja,
- izobraževanje za uveljavljanje posebnih pravic manjšin in odraslih s posebnimi potrebami in posebnih skupin ter
- drugo splošno izobraževanje odraslih.
Znanja, spretnosti in veščine, pridobljene po izobraževalnih programih za odrasle in drugih izobraževalnih programih, sprejetih po predpisih, ki urejajo področja vzgoje in izobraževanja, za katere je pristojni strokovni svet ugotovil enakovredni izobrazbeni standard, ali po delih izobraževalnih programov za mladino, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, imajo javno veljavnost, ki se izkazuje z javno listino.
Javno veljavni izobraževalni program za odrasle ima splošni in posebni del. Splošni del vsebuje: ime programa, obseg izobraževanja po programu in pogoje za vključitev v izobraževanje, za napredovanje in dokončanje izobraževanja. Posebni del vsebuje predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge. Izobraževalni program za izobraževanje odraslih mora biti objavljen do razpisa za vpis.
Pravne podlage
-
Organizacija za izobraževanje odraslih, ki izvaja javne izobraževalne programe za odrasle, mora imeti:
- najmanj tri učilnice,
- en prostor za pripravo učiteljev,
- prostore za delo vodje izobraževalnega področja oziroma organizatorja izobraževanja,
- prostore za vodstvo organizacije in administracijo ter za računovodstvo, če računovodske posle opravlja sama,
- ločene sanitarije za udeležence in strokovne delavce ter
- druge prostore in opremo, predpisano za izvedbo posameznega javnega izobraževalnega programa.
Vsi prostori morajo imeti ustrezno osvetlitev in biti tako veliki, da ima udeleženec izobraževanja ali strokovni delavec na razpolago vsaj 2,5 m2 površine.
V primerih, ko organizacija za izobraževanje odraslih izvaja izobraževanje samo v individualnih oblikah izobraževanja, mora imeti vsaj tri prostore za delo strokovnih delavcev, prostore za vodstvo organizacije in administracijo ter za računovodstvo, če računovodske posle opravlja sama, in sanitarije.
Vsi prostori, v katerih poteka izobraževalno delo, morajo biti ustrezno osvetljeni, opremljeni z električnimi instalacijami in ogrevani v skladu z veljavnimi predpisi. Prostori morajo imeti tehnično in uporabno dovoljenje za instalacije, naprave in opremo.
Prostori, namenjeni izobraževanju odraslih, morajo imeti pohištvo, ki omogoča nemoteno učno delo odraslih in ki ki mora biti prilagodljivo tako, da je mogoče fleksibilno razporejanje. Druge prostorske zahteve in zahteve glede opreme določajo izobraževalni programi, ki jih izvaja organizacija za izobraževanje odraslih.
Organizacija za izobraževanje odraslih, ki izvaja javne izobraževalne programe, mora razpolagati z naslednjo opremo:
- najmanj enim TV sprejemnikom, avdio in video opremo, tremi stabilnimi ali prenosljivimi tablami in projicirnim platnom,
- če izvaja računalniško izobraževanje, mora imeti toliko računalnikov, da na enem računalniku sočasno delata največ dva učenca.
Didaktična oprema mora ustrezati tudi zahtevam, ki so opredeljene s programi, ki jih izvaja javna organizacija za izobraževanje odraslih. Ob sprejemu posameznega izobraževalnega programa za odrasle lahko minister na predlog pristojnega strokovnega sveta določi tudi drugačne minimalne standarde prostorov in opreme od navedenih.
Pravne podlage
-
Organizator izobraževanja odraslih načrtuje, organizira, spremlja in vodi procese dela v vseh fazah andragoškega ciklusa v programih izobraževanja odraslih.
Organizator izobraževanja odraslih mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Vodja izobraževalnega področja vodi delo strokovnega aktiva, načrtuje in organizira izobraževanje, analizira izobraževalno delo in njegove rezultate, spremlja napredovanje udeležencev izobraževanja, opravlja in organizira svetovalno delo in opravlja druge naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
Vodja izobraževalnega področja mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več splošnoizobraževalnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Učitelj strokovnoteoretičnih predmetov je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja poučuje enega ali več strokovnoteoretičnih predmetov v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli ali gimnaziji ali izvaja korepeticije v programu umetniške gimnazije. Poučuje dijake v starosti 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja. -
Učitelj praktičnega pouka je posameznik, ki v programih srednješolskega izobraževanja izvaja praktično izobraževanje v nižji poklicni, srednji poklicni, tehniški in srednji strokovni šoli. Poučuje dijake v starosti od 15-19 oziroma 20 let.
Posameznik mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Predavatelj višjih šol je posameznik, ki v programih višješolskega izobraževanja poučuje enega ali več predmetov.
Predavatelj mora: obvladati slovenski jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja, imeti ustrezne delovne izkušnje, biti nekaznovan in imenovan v naziv predavatelja.
-
Mojster, ki dela kot strokovni delavec v poklicni oziroma strokovni šoli, mora imeti opravljen mojstrski izpit, obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
Pravne podlage
-
Laborant v vzgoji in izobraževanju je posameznik, ki izvaja laboratorijske vaje, pomaga učitelju predmeta pri pouku ter izvaja priprave na laboratorijske vaje, pripravlja material in druge didaktične pripomočke za izvedbo vaj in opravlja druge oblike organiziranega dela z učenci, dijaki ali študenti.
Laborant mora: obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
Inštruktor v višjem strokovnem izobraževanju skrbi za pripravo in izvaja laboratorijske vaje in druge oblike organiziranega dela s študenti.
Posameznik mora obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.
-
V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov ipd.) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja.
Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.
Pravne podlage
-
Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev ter pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Posebni del pa vsebuje predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu in znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje, ter da ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.
Pravne podlage
-
Šola mora zagotoviti ustrezne prostore in opremo.
Pravne podlage
Postopki
-
Vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja
Elektronsko
E-postopki
Osebno
- Predlog za vpis v razvid (pdf)
Dodatna dokazila za programe predšolske vzgoje, osnovne in glasbene šole ter prilagojene programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
- Podatki o neposrednih izvajalcih vzgojno izobraževalnega dela (Obrazec A vrtci, šole)
- Podatki o prostorih in opremi za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja (Obrazec B vrtci, šole)
Dodatna dokazila za izobraževanje odraslih in programe srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja
Navodila
- Navodila novim subjektom
- Navodila za izpolnjevanje vloge za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja
Priloge
- Akt o ustanovitvi izvajalca
Pravno varstvo
Oblika pravnega varstva: Upravni spor
Pristojni organ: Upravno sodišče Republike Slovenije
- Zasebna predšolska vzgoja z javno veljavnimi programi
- Zasebni vrtci in šole z javno veljavnimi programi po posebnih pedagoških načelih
- Zasebno izobraževanje odraslih z javno veljavnimi programi
- Zasebno osnovno glasbeno izobraževanje
- Zasebno osnovnošolsko izobraževanje z javno veljavnimi programi
- Zasebno poklicno izobraževanje z javno veljavnimi programi
- Zasebno srednje splošno izobraževanje z javno veljavnimi programi
- Zasebno srednje tehniško in strokovno izobraževanje z javno veljavnimi programi