Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Zasebno osnovnošolsko izobraževanje z javno veljavnimi programi

Osnovnošolsko izobraževanje z javno veljavnimi programi lahko izvajajo tudi zasebne osnovne šole.

Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:

  • zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu;
  • spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
  • omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;
  • pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;
  • vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje kulture in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij;
  • razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;
  • vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
  • vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
  • razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku;
  • razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih;
  • razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja;
  • doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja;
  • razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih;
  • razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca.

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let. Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča deveti razred.

Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi, morajo zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Razvid vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

    Vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.

    Šole in vrtci lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Vrtec oziroma šola se vpišeta v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do začetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

    Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:

    • ime in podjetje, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba;
    • ime in sedež vrtca oziroma šole;
    • številko in datum akta o ustanovitvi;
    • ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja;
    • javno veljavnost programa;
    • izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih pogojev in pogojev glede opreme oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do začetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

    Za resničnost podatkov in izjav poslovodni organ vrtca oziroma šole odgovarja kazensko in odškodninsko. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev za izvajanje dejavnosti v prvem letu po vpisu v razvid.

    Če je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva posebno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, imenuje minister izvedenca ali komisijo, ki ugotovi, ali izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

    Če izvajalec izpolnjuje pogoje za vpis v razvid, minister izda odločbo o vpisu v razvid.

    V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov. Izvajalec mora sporočiti spremembe podatkov, vpisanih v razvid, najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka.

    Vrtec oziroma šola se izbriše iz razvida:

    • če preneha izvajati javno veljavni program;
    • če mu je s pravnomočno sodbo prepovedano izvajati javno veljavni program;
    • na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid;
    • če preneha obstajati.

    Podrobneje

  • Ime vrtca oziroma šole, razen vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost,  mora biti slovensko.

    Tuja osebna imena, ki so del imena vrtca oziroma šole, se pišejo v skladu s slovenskim pravopisom oziroma v skladu s pravopisom italijanskega ali madžarskega jezika, kadar gre za ime vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost.

    Ime zasebnega vrtca oziroma šole mora vsebovati poleg zgoraj navedenih podatkov tudi označbo, da je zasebni vrtec oziroma šola.

    Pravne podlage

  • Vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku.

    Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo tudi vrtci oziroma šole, v katerih poteka vzgoja oziroma vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku (vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti).

    Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo dvojezični vrtci in šole, v katerih vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo poteka v slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezični vrtci in šole).

    Pravne podlage

  • Šola oziroma vrtec mora imeti pečat.

    Vsebina in oblika pečatov zasebnih vrtcev in šol se določita z aktom o ustanovitvi.

    Pravne podlage

  • Šola s hišnim redom določi območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti vzdrževanje reda in čistoče ter drugo.

    Pravne podlage

  • Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, a strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

    V knjižnici se lahko oblikuje tudi učbeniški sklad. Za učence, vajence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država.

    Pravne podlage

  • Zasebne šole uporabljajo učbenike, ki jih potrdi pristojni strokovni svet le za z zakonom določene obvezne predmete.

    Pravne podlage

  • Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

    • da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev;
    • da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

    Zasebni šoli se za izvedbo programa zagotavlja 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

    Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.

    Pravne podlage

  • Osnovna šola na svoji spletni strani predstavi podatke o šoli, značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red in druge podatke.

    Predstavitev je staršem na vpogled v pisni obliki v prostorih šole.

    Pravne podlage

  • Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določijo se:

    • delo šolske svetovalne službe in drugih služb,
    • delo šolske knjižnice,
    • aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje,
    • obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev,
    • oblike sodelovanja s starši,
    • strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev,
    • sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri,
    • sodelovanje z zunanjimi sodelavci in
    • druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.

    Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu.

    Pravne podlage

  • Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta. Šolsko leto se deli na ocenjevalna obdobja. Pouk v šolskem letu traja največ 38 tednov po pet dni v letu. Izjemoma lahko pouk v posameznem tednu traja šest dni, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu.

    Tedenska obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, je v prvem obdobju lahko največ 24 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka.

    Tedenska obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, je v šolah na narodno mešanih območjih ter v šolah, ki izvajajo prilagojene izobraževalne programe, v prvem obdobju lahko največ 26 ur pouka, v drugem obdobju največ 28 ur pouka in v tretjem obdobju največ 32 ur pouka.

    Zaradi organizacije pouka se obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, v posameznem tednu lahko poveča za največ dve uri pouka. Pri tem povprečna tedenska obveznost v šolskem letu ne sme biti večja od zgoraj opisanih obveznosti. Izbirni predmeti, katerih vsebina in dejavnosti iz učnega načrta so vezane na daljšo strnjeno izvedbo, se lahko izvedejo v obsegu do največ osem ur pouka dnevno. Ura pouka traja praviloma 45 minut.

    Pravne podlage

  • Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.

    Pravne podlage

  • Osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

    Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog ter Državnemu izpitnemu centru za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja.

    Za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.

    Zbirke podatkov o učencu, napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hranijo trajno, ostali podatki iz zbirk podatkov, ki jih vodi osnovna šola, pa se hranijo eno leto po zaključku šolanja učenca.

    Pravne podlage

  • Osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov:

    • zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših;
    • zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah;
    • zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev;
    • zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Zadnja sprememba:
5. 8. 2020