Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Zasebno srednje splošno izobraževanje z javno veljavnimi programi

Srednje splošno izobraževanje z javno veljavnimi programi se lahko izvaja tudi v zasebnih splošnih gimnazijah, ki po opravljeni maturi omogočajo nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.

Splošna gimnazija ima nalogo, da:

  • na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu;
  • razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje;
  • posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti in razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku;
  • vzpodbuja zavest o integriteti posameznika;
  • razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi;
  • vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
  • razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države;
  • vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje;
  • razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana;
  • razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in
  • omogoča izbiro poklica.

V gimnaziji se z opravljeno maturo pridobi srednja izobrazba.

Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Razvid vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

    Vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.

    Šole in vrtci lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Vrtec oziroma šola se vpišeta v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do začetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

    Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:

    • ime in podjetje, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba;
    • ime in sedež vrtca oziroma šole;
    • številko in datum akta o ustanovitvi;
    • ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja;
    • javno veljavnost programa;
    • izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih pogojev in pogojev glede opreme oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do začetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

    Za resničnost podatkov in izjav poslovodni organ vrtca oziroma šole odgovarja kazensko in odškodninsko. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev za izvajanje dejavnosti v prvem letu po vpisu v razvid.

    Če je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva posebno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, imenuje minister izvedenca ali komisijo, ki ugotovi, ali izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

    Če izvajalec izpolnjuje pogoje za vpis v razvid, minister izda odločbo o vpisu v razvid.

    V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov. Izvajalec mora sporočiti spremembe podatkov, vpisanih v razvid, najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka.

    Vrtec oziroma šola se izbriše iz razvida:

    • če preneha izvajati javno veljavni program;
    • če mu je s pravnomočno sodbo prepovedano izvajati javno veljavni program;
    • na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid;
    • če preneha obstajati.

    Podrobneje

  • Ime vrtca oziroma šole, razen vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost,  mora biti slovensko.

    Tuja osebna imena, ki so del imena vrtca oziroma šole, se pišejo v skladu s slovenskim pravopisom oziroma v skladu s pravopisom italijanskega ali madžarskega jezika, kadar gre za ime vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost.

    Ime zasebnega vrtca oziroma šole mora vsebovati poleg zgoraj navedenih podatkov tudi označbo, da je zasebni vrtec oziroma šola.

    Pravne podlage

  • Učni jezik v gimnazijah je slovenski. Učni jezik v gimnazijah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih gimnazijah pa slovenski in madžarski.

    Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se dijaki v gimnazijah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, dijaki v gimnazijah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.

    V soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, se v tujem jeziku izvaja del izobraževalnega programa, pri katerem sodeluje priznani tuji strokovnjak ali gostujoči učitelj ali zaradi mednarodnih izmenjav. Če gostujoči učitelj izvaja vzgojno-izobraževalno delo samostojno, to ne sme biti daljše od tretjine predvidenih ur predmeta.

    V tem primeru mora šola zagotoviti, da dijaki obvladajo tudi slovensko strokovno besedišče, slovenščina kot učni jezik pa se mora uporabljati pri ocenjevanju. Program priprav na mednarodno maturo se lahko izvaja v tujem jeziku.

    Izobraževalni program gimnazije lahko šola za tujce izvaja v tujem jeziku.

    Šola mora zagotoviti možnost izbire slovenščine kot učnega predmeta.

    Pravne podlage

  • Šola oziroma vrtec mora imeti pečat.

    Vsebina in oblika pečatov zasebnih vrtcev in šol se določita z aktom o ustanovitvi.

    Pravne podlage

  • Zasebne šole uporabljajo učbenike, ki jih potrdi pristojni strokovni svet le za z zakonom določene obvezne predmete.

    Pravne podlage

  • Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, a strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

    V knjižnici se lahko oblikuje tudi učbeniški sklad. Za učence, vajence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država.

    Pravne podlage

  • Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

    • da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev;
    • da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

    Zasebni šoli se za izvedbo programa zagotavlja 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

    Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.

    Pravne podlage

  • Izobraževalno delo v gimnaziji se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:

    • obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku;
    • načrt vpisa;
    • razporeditev dijakov v oddelke in skupine;
    • roke za opravljanje izpitov;
    • strokovno izobraževanje strokovnih delavcev;
    • sodelovanje z drugimi šolami, dijaškimi domovi, raziskovalnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami ter
    • druge naloge.

    Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta.

    Šola lahko v letnem delovnem načrtu za dijake, ki to želijo, v soglasju z njihovimi starši organizira izobraževalno delo, ki ni sestavina predmetnika.

    Šola mora dijakom in staršem predstaviti pravice in dolžnosti dijakov ter značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole.

    Šola vodi šolsko kroniko.

    Šola posebej nadarjenim dijakom in drugim dijakom s posebnimi potrebami prilagodi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa. Šola tem dijakom v skladu z normativi in standardi zagotavlja dodatno pomoč, organizira oddelke z manjšim številom dijakov in jim zagotavlja uporabo potrebne dodatne opreme in učnega gradiva.

    Pravne podlage

  • Gimnazije vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov:

    • evidenco prijavljenih kandidatov za vpis;
    • evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah;
    • osebni list, ki se vodi za vsakega dijaka od vpisa do končanja izobraževanja oziroma do izpisa;
    • matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa;
    • evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih;
    • zapisnike sej šolske maturitetne komisije;
    • zapisnike o maturi;
    • poročilo o maturi;
    • zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno;
    • evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba;
    • evidenco odraslih, ki se izobražujejo, in evidenco odraslih, ki opravljajo izpite;
    • evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja;
    • evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.

    Pravne podlage

  • Osebni podatki dijakov iz evidenc, ki jih vodijo gimnazije, se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe gimnazij, ministrstva, pristojnega za šolstvo, v drugih primerih pa le v skladu s posebnimi predpisi.

    Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta dijaka ni razvidna.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Zasebne vrtce in šole lahko ustanovijo tudi tuje fizične ali pravne osebe, ki morajo izpolnjevati iste pogoje kot domače fizične ali pravne osebe.

Zadnja sprememba:
5. 8. 2020