Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Osebna socialna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti:

  • svetovanje je organizirana oblika strokovne pomoči posamezniku v situacijsko pogojenih socialnih stiskah in težavah, ki jih sam ne zna ali ne zmore odpraviti, je pa pripravljen spremeniti svoje vedenje, poiskati ustrezne rešitve in urediti odnose z drugimi osebami v socialnem okolju.

 

  • Urejanje je oblika strokovne pomoči posamezniku, ki je zašel v socialne stiske in težave zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti in pri tem ogroža tudi druge osebe. Za uspešno pomoč je potrebno sodelovanje ključnih dejavnikov v širšem okolju.

 

  • Vodenje je oblika podpore posamezniku, ki je zaradi duševne prizadetosti, duševne bolezni ali drugih osebnostnih težav začasno ali trajno nesposoben za samostojno življenje.

Postopki:

storitev se izvaja po principih in načelih svetovalnega procesa, nasvetovanja in  s tehnikami usmerjanja, pogajanja in nudenja opore. Uporabljajo se tudi skupinske oblike svetovanja, pri vodenju in urejanju pa tudi delo s skupnostjo.

Postopki v zvezi s svetovanjem obsegajo: opredelitev problema in sklenitev dogovora o svetovanju; usmerjanje upravičenca v spoznavanje socialnih odnosov, svojih reakcij, načinov konfrontacije in načinov sodelovanja in pogajanja pri razreševanju konfliktov; usposabljanje upravičenca za socialno učenje in spreminjanje odnosov v okolju in evalvacijo svetovalnega procesa v obliki spremembe odnosa med svetovalcem in upravičencem iz odnosa pomoči v odnos sodelovanja.

Postopki v zvezi z urejanjem obsegajo: opredelitev ciljev in sklenitev dogovora o urejanju; dogovor o sodelovanju s ključnimi dejavniki okolja; pomoč strokovnjaka pri predelavi upravičenčevih negativnih izkušenj z okoljem; preusmerjanje negativnih izkušenj v pozitivno motivacijo; vključevanje okolja v aktivno spreminjanje odnosov z upravičencem; evalvacija doseženega in morebitna določitev novih, višjih ciljev in vključitev upravičenca v organizirane oblike samopomoči.

Postopki v zvezi z vodenjem obsegajo: dogovor z nosilci socialne mreže za redno in trajno oskrbo ob soglasju upravičenca; seznanjanje upravičenca s strokovnimi in laičnimi delavci, ki bodo z njim sodelovali; določitev institucije, ki bo aktivnosti vodila oziroma usmerjala vse delavce; spodbujanje upravičenčevega sodelovanja pri načrtovanju in izvajanju posameznih dejavnosti, pomembnih za njegovo življenje v povezavi z osebami, ki jim zaupa in so mu blizu; zagotavljanje vodenja na ravni, ki je za upravičenca smiselna in mu zagotavlja uporabo preostalih zmožnosti ter polletno evalvacijo dela, kar predstavlja osnovo za nadaljnje dogovore.

Trajanje

osebna pomoč v obliki svetovanja pred sklenitvijo dogovora obsega tri ure pogovorov, od tega en pogovor na domu upravičenca. Nadaljnji pogovori in ukrepanja potekajo po dogovorjenih terminih z enkratnimi mesečnimi srečanji v trajanju 90 minut. Možna so tudi tedenska srečanja v trajanju 60 minut. Svetovalni ciklus zajema največ 10 srečanj oziroma povprečno 25 ur.

Osebna pomoč v obliki urejanja pred sklenitvijo dogovora obsega tri ure pogovorov. Postopki za pripravo sodelovanja ključnih dejavnikov okolja trajajo poprečno pet ur. Nadaljnje delo poteka po vnaprej dogovorjenih terminih in shemah in zajema po eno mesečno srečanje z upravičencem v trajanju 60 minut in z dejavniki okolja v trajanju 45 minut. V ciklusu urejanja je mogoče opraviti največ 10 takih srečanj oziroma poprečno 20 ur. Ciklus je mogoče ponoviti.

Osebna pomoč v obliki vodenja zajema tri ure uvodnih priprav za oblikovanje dogovora o sodelovanju in predstavitve sodelavcev oziroma prostovoljcev, osem ur za organizacijo učinkovite socialne mreže izvajalcev storitve, štiri ure mesečno za zagotavljanje in spremljanje ciljev vodenja ter po dve uri za izdelavo evalvacije, ki se opravi dvakrat letno.

Ciklus storitve traja v 12 mesecih poprečno 55 ur in se lahko ponovi. V primeru ponovitve obnovimo dogovore z upravičencem in sodelavci iz mreže, kar traja dve uri.

Supervizija in izobraževanje:

sestavni del storitve sta tudi strokovno izpopolnjevanje in supervizija, organizirana po načelu:

  • supervizijski posveti: po 10 ur na 50 storitev v obliki svetovanja, 45 storitev v obliki urejanja ali 40 storitev v obliki vodenja;
  • strokovno izpopolnjevanje: v obsegu, ki ga določa panožna kolektivna pogodba.

Pogoji

  • Dovoljenje za delo se izda za socialno varstveno storitev oziroma njeno obliko, kot je opredeljena v predpisih s področja socialnega varstva in tvori vsebinsko celoto. Dovoljenje izda pristojni organ.

    Vlagatelj mora za pridobitev dovoljenja in vpis v register izvajalcev socialno varstvenih storitev izpolnjevati predpisane pogoje glede statusa in registracije, prostorov, opreme in kadrov, izkazovati mora   finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve, pridobiti mora pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije.

    Vloga s priloženimi dokazili se vloži na pristojnem ministrstvu. Vlagatelj mora v vlogi navesti storitev, ki jo želi opravljati, in podatke, ki izkazujejo njegovo identiteto (npr. podjetje oziroma naziv in sedež).

    Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitve ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.

    Če je vlagatelj začel poslovati v letu, v katerem je vložil vlogo za izdajo dovoljenja za delo, mu zadnjega letnega poročila in revizorjevega poročila pri vlogi ni treba priložiti.

     Če iz priložene zadnje bilance stanja izhaja izguba, mora biti pokrita do izdaje odločbe o vpisu v register.

    Podrobneje

  • Koncesija na področju socialnega varstva se podeli za opravljanje javne službe na področju socialnega varstva.

    Koncedent je država, razen za storitev pomoči na domu, kjer je koncedent občina.

    Koncesija se na podlagi javnega razpisa podeli pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), ki izpolnjuje predpisane pogoje.

    Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, oziroma občinski svet s koncesijskim aktom določita vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) za podelitev koncesije.

    Razpis se lahko objavi samo za storitev oziroma posamezno obliko storitve, kot jo določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdan predpis o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Koncesije ni mogoče razpisati le za del storitve.

    Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • da je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti, vpisana v register v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
    • da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija (v nadaljnjem besedilu: storitve);
    • da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve;
    • da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve;
    • da izkazuje finančno in poslovno sposobnost.

    Koncesija se podeli za določen čas. Za storitve prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom in pomoč družini na domu (mobilna socialna pomoč in socialna oskrba na domu) se koncesija podeli za 10 let.

    Koncedent koncesionarja vpiše v register izdanih koncesij.

    Upravičenci do oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev lahko uveljavljajo te oprostitve le za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar,  katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.

    Podrobneje

  • Pred vpisom v register izvajalcev socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo oziroma pred pridobitvijo koncesije in vpisom v register koncesionarjev mora imetnik dovoljenja oziroma koncesionar pridobiti soglasje k ceni socialno varstvene storitve.

    Ceno storitve določi organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba na podlagi predpisane metodologije.

    Izvajalec socialno varstvene storitve vloži vlogo za soglasje k ceni storitve, in sicer pri pristojnem ministrstvu, na obrazcu. Obrazci so v prilogah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

    Elementi za oblikovanje cen so:

    • stroški dela,
    • stroški materiala in storitev,
    • stroški amortizacije,
    • stroški investicijskega vzdrževanja,
    • stroški financiranja.

    Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve. Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.

    K cenam storitve soglasje daje ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

    Dokazila

    Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev

    Pravne podlage

    Pristojni organ

  • V primeru izvajanja storitve na podlagi  izdanega dovoljenja za delo, izda pristojni minister po pridobitvi dovoljenja in soglasja k ceni storitve odločbo, s katero se izvajalca storitve vpiše v register izvajalcev.

    V primeru izvajanja storitve na podlagi koncesije pa pristojni organ podeljeno koncesijo po službeni dolžnosti vpiše v register podeljenih koncesij.

    Vpis v register izvajalcev socialno varstvenih storitev oziroma koncesionarjev je pogoj za začetek opravljanja socialno varstvene storitve.

    Pravne podlage

  • Za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja in za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celoten nacionalni sistem socialnega varstva.

    Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:

    • storitvah,
    • drugih pomočeh posamezniku,
    • oprostitvah pri plačilu storitev,
    • izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,
    • financiranju socialno varstvene dejavnosti,
    • izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna  pooblastila in nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.

    Zbirke podatkov vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po predpisih o socialnem varstvu (upravljalci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni z zakonom.

    Pravne podlage

  • Izvajalec socialno varstvene storitve je dolžan sproti pisno poročati ministrstvu pristojnemu za delo o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče ipd.

    Pravne podlage

  • Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.

    Izvajalec storitve na podlagi dovoljenja za delo je Inštitutu za socialno delo dolžan vsako leto najkasneje do 30. aprila predložiti letno poročilo o delu v preteklem letu.

    Pravne podlage

  • Če izvajalec poleg socialno varstvene dejavnosti opravlja še kakšno drugo dejavnost, mora v letnem poročilu oziroma računovodskih izkazih prikazati ločeno poslovanje na področju socialnega varstva.

    Če koncesionar poleg storitve, za katero mu je bila podeljena koncesija, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati predpise o računovodstvu in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Zadnja sprememba:
8. 9. 2021