Arhitekturna in inženirska dejavnost

Gospodarski subjekt je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik in druga pravna in fizična oseba, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije in opravlja pridobitno dejavnost.

Gospodarski subjekt mora imeti ustrezno registrirano dejavnost, kar pomeni, da ima v Poslovni register Slovenije vpisano vsaj eno od dejavnosti, ki so s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, opredeljene kot arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje.

Ustrezni podrazredi so: 

• 71.111 Arhitekturno projektiranje
• 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje
• 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje
• 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje

Gospodarski subjekt ima pravico do uporabe zaščitenega naziva, če izpolnjuje predpisane pogoje. Zaščiteni nazivi so:

• arhitekturni biro
• geodetski biro
• inženirski biro
• krajinsko arhitekturni biro

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Povezave

• Poslovni register Slovenije

Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot:

• splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali
• kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.

Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.

Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi:

• škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in
• druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.

Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.

Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati:

• imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali
• splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.

Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.

Dokazila

Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

Pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora. Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da niso starejša od treh mesecev.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:

• za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
• ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
• gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
• ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Proti pravni ali fizični osebi ni začet stečajni ali likvidacijski postopek.

Poklicni naziv pooblaščeni arhitekt v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).

Poklicne naloge pooblaščenega arhitekta so:

• arhitekturno projektiranje objektov, zlasti stavb in odprtega prostora,
• vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov,
• sodelovanje pri izdelavi drugih prostorskih izvedbenih aktov v delu, ki se nanaša na urbanizem in strokovno področje arhitekture.

Med poklicne naloge pooblaščenega arhitekta sodijo tudi:

• vodenje projekta,
• nadzor nad gradnjo,
• izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni,
• svetovanje in zastopanje naročnika,
• vodenje investicije.

Pooblaščeni arhitekt je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Pri opravljanju storitev se kot pooblaščeni arhitekt izkazuje z enotnim žigom z identifikacijsko številko in oznako.

Podrobneje

Poklicni naziv pooblaščeni krajinski arhitekt v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).

Poklicne naloge pooblaščenega krajinskega arhitekta so:

• krajinsko arhitekturno projektiranje objektov, krajin in odprtega prostora,
• sodelovanje pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, v delu, ki se nanaša na strokovno področje krajinske arhitekture.

Med poklicne naloge pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja in pooblaščenega krajinskega arhitekta sodijo tudi:

• vodenje projekta,
• nadzor nad gradnjo,
• izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni,
• svetovanje in zastopanje naročnika,
• vodenje investicije.

Pooblaščeni krajinski arhitekt je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Pri opravljanju storitev se kot pooblaščeni krajinski arhitekt izkazuje z enotnim žigom z identifikacijsko številko in oznako, za katero vrsto storitev ima pooblastilo.

Podrobneje

Poklicni naziv pooblaščeni prostorski načrtovalec v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).

Poklicne naloge pooblaščenega prostorskega načrtovalca so:

• vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov

Pooblaščeni prostorski načrtovalec je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik pooblaščenih arhitektov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Podrobneje

Poklicni naziv pooblaščeni inženir v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS).

Poklicne naloge pooblaščenega inženirja so:

• gradbeno-tehnično projektiranje objektov,
• sodelovanje pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na njegovo strokovno področje, ter
• izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, pri čemer se:
  • poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva nanašajo na:
    • strokovno področje gradbene stroke, zlasti na
    • izdelavo načrtov gradbenih, geotehničnih, voziščnih in podobnih konstrukcij stavb in drugih objektov ter drugih posegov v prostor in njihovo izvedbo,
    • izdelavo gradbenih načrtov gradbeno inženirskih objektov,
    • izdelavo statičnih in potresnih analiz, študij potresne ogroženosti objektov in geološko geomehanskih analiz temeljnih tal ter preskušanje gradbenega materiala;
  • poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike nanašajo na:
    • strokovno področje elektrotehniške stroke, zlasti na
    • sisteme, postroje, opremo, naprave in inštalacije proizvodnje, prenosa, distribucije, transformacije in akumuliranja električne energije, uporabe električne energije, zaščite pred delovanjem strele in drugih prenapetosti, zaščite pred negativnimi učinki delovanja električne energije, razsvetljave, upravljanja, regulacije, avtomatizacije, meritev, krmiljenja, signalizacije in nadzorov, proti eksplozijskega, požarnega in tehničnega varovanja, medijskih tehnologij, telekomunikacij in informacijskih tehnologij;
  • poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja strojništva nanašajo na
    • strokovno področje strojne stroke, zlasti na področje energetike in inštalacij v stavbah in gradbeno inženirskih objektih, tehnološke opreme in postrojenja, hidro-, termo- in nuklearno-energetskih postrojenj ter prenosnih in distribucijskih cevovodov;
  • poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja tehnologije nanašajo na
    • strokovno področje tehnoloških strok, zlasti na področje kemije in kemijske tehnologije, živilske, farmacevtske, lesarske in tekstilne tehnologije, metalurgije, sanitarnega inženirstva, zobotehnike, biotehnologije, tehnologije tehniških proizvodov ter na področje gozdarstva in varnosti in zdravja pri delu;
  • poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti nanašajo na
    • načrtovanje ukrepov požarne varnosti
  • poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geotehnologije in rudarstva nanašajo na
    • strokovno področje geotehnologije in rudarstva, zlasti na področje geotehničnih konstrukcij, geotehnologije ter izkopov in podgradnje za podzemne objekte.

Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije se nanašajo na strokovno področje izvajanja geodetske dejavnosti, ki zajema:

• izvajanje geodetskih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, geodetsko izmero in naloge v skladu s predpisi o državnem geodetskem referenčnem sistemu,
• geodetske meritve povezane s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov,
• zakoličbo objektov,
• izdelavo geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelavo deformacijskih analiz,
• transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in
• kartiranje, obdelavo, analizo in interpretacijo prostorskih podatkov.

Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva se nanašajo na strokovno področje prometa, zlasti na:

• dimenzioniranje horizontalnih elementov prometnih površin,
• načrtovanje in izdelovanje tehnoloških načrtov v prometu,
• izdelavo prometnih študij in prometnih modelov ter mobilnostnih načrtov,
• načrtovanje prometne signalizacije, prometnih omrežij, ki temeljijo na prometnih modelih in prometnih napovedih, prometnih zapor, omrežja javnega potniškega prometa in konceptualnih zasnov prestopnih točk (postajališč), zasnov območij za pešce in umirjenega prometa,
• načrtovanje in izvajanje ukrepov za povečanje prometne varnosti,
• načrtovanje prometne infrastrukture,
• načrtovanje, razvoj in implementacijo transportnih tehnologij in inteligentnih transportnih sistemov.

Med poklicne naloge pooblaščenega inženirja sodijo tudi:

• vodenje projektov,
• nadzor nad gradnjo vseh vrst objektov,
• vodenje del,
• izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni,
• svetovanje in zastopanje naročnika,
• vodenje investicije.

Pooblaščeni inženir je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS ter se stalno poklicno usposablja. Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Pri opravljanju storitev se pooblaščeni inženir izkazuje z enotnim žigom z identifikacijsko številko.

Podrobneje

Naziv arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

• najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni arhitekt,
• vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• ni povezana družba in
• je neodvisna družba.

Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: 

• ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
• je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
• so koncernske družbe;
• sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
• so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Družba je neodvisna, če: 

• sama ni investitor,
• če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Naziv geodetski biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje: 

• najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni inženir geodetske stroke, 
• vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni inženir geodetske stroke je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• ni povezana družba in
• je neodvisna družba.

Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: 

• ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
• je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
• so koncernske družbe;
• sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
• so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Družba je neodvisna, če: 

• sama ni investitor,
• če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Naziv inženirski biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje: 

• najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni inženir,
• vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni inženir je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• ni povezana družba in
• je neodvisna družba.

Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: 

• ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
• je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
• so koncernske družbe;
• sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
• so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Družba je neodvisna, če: 

• sama ni investitor,
• če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Naziv krajinsko arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje: 

• najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni krajinski arhitekt,
• vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni krajinski arhitekt je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• ni povezana družba in
• je neodvisna družba.

Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: 

• ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
• je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
• so koncernske družbe;
• sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
• so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Družba je neodvisna, če: 

• sama ni investitor,
• če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

V veljavo je stopil nov Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Ta določa podrobno vsebino zbirnih prikazov in zbirnih načrtov, ki jih je uvedla nova gradbena zakonodaja, kar vse bistveno vpliva na vsebino in sestavo projektne dokumentacije.

Do 1. januarja 2025 sicer še velja prehodno obdobje, v katerem lahko investitorji zahtevam in prijavam prilagajo projektno dokumentacijo, ki je bila že izdelana po dosedanjem predpisu.

Izvajalec mora upoštevati predpisano vsebino, obliko in način izdelave projektne in druge dokumentacije, ki se uporablja za posamezne vrste stavb in gradbeno inženirskih objektov.

Glede na namen se projektna dokumentacija razvršča na:

1. projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
2. projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
3. projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),
4. projektno dokumentacijo za odstranitev objekta (PZO),
5. projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) in
6. projektno dokumentacijo za legalizacijo (DL).

Druga dokumentacija se razvršča na:

1. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO),
2. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) in
3. dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).

Vsaka projektna dokumentacija ima tekstualni del, ki jo običajno sestavljajo obrazci in tehnično poročilo ter grafične prikaze, ki jih sestavljajo lokacijski in tehnični prikazi. 

V novem pravilniku so tudi določene zahteve po pripravi dokumentacije v elektronski obliki.  v elektronski obliki se zapiše v formatu PDF/A-2b.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov