Knjižnična dejavnost zajema:

  • zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
  • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
  • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
  • posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
  • sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
  • pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
  • informacijsko opismenjevanje,
  • varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
  • drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Knjižnica v skladu s strokovnimi načeli organizira zbirko knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo lastnega gradiva in z njim povezanih informacij, medknjižnične izposoje ter zunanjih dostopnih informacijskih virov.

Po prevladujočem krogu uporabnikov so knjižnice:

  • splošne (izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami),
  • šolske (podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, dijake, vajence in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol),
  • visokošolske (podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce),
  • specialne (izvajajo knjižnično dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih),
  • nacionalna (je osrednja državna knjižnica in javni zavod).

Vsaka knjižnica mora imeti direktorja oziroma odgovorno osebo. Direktor oziroma direktorica samostojne knjižnice, ki vodi strokovno delo knjižnice, in odgovorna oseba, ki vodi strokovno delo nesamostojne knjižnice, morata izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice.

Direktorja splošne knjižnice imenuje svet splošne knjižnice na podlagi javnega razpisa. Mandat traja pet let, za direktorja pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki so določeni z aktom o ustanovitvi.

 

Knjižnična dejavnost se izvaja predvsem v javnih zavodih kot javna služba, zgolj izjemoma lahko tudi na podlagi koncesije.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

    Knjižnica je pravna oseba ali njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost.

    Dokazila

    • Izpisek iz poslovnega registra (AJPES) - pristojni organ ga pridobi po uradni dolžnosti.

    Pravne podlage

  • Knjižnična dejavnost je javna dejavnost, ki jo izvajajo javni zavodi. Druge pravne osebe in posamezniki pa jo lahko izvajajo na podlagi koncesije.

    Njen obseg se določi s programom dela in finančnim načrtom oziroma s koncesijsko pogodbo.

    Pravne podlage

  • Način poslovanja knjižnice je predpisan s pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja, ki mora biti dostopen uporabnikom knjižnice. Pravila poslovanja z uporabniki so določena v posebnem poglavju pravilnika o poslovanju.

    Knjižnica opredeli vrste storitev in cenik kot dodatek k pravilniku o poslovanju, ki mora biti sprejet do konca vsakega tekočega leta za naslednje leto.

    Pravilnik o poslovanju knjižnice mora določati vsaj naslednje:

    • etiko poslovanja,
    • dolžnosti knjižnice do uporabnika in člana,
    • pravice in dolžnosti uporabnika in člana do knjižničnega gradiva,
    • dostopnost in pogoje uporabe knjižnice,
    • časovne in druge omejitve pri izposoji gradiva, storitvah in uporabi knjižnice,
    • jezik poslovanja,
    • vrste storitev,
    • cenik storitev.

    Pravne podlage

  • Obratovalni čas knjižnice je za posamezno vrsto knjižnic najmanj:

    • Nacionalna knjižnica: šest dni v tednu, od tega pet dni neprekinjeno devet ur dnevno, ob sobotah pet ur
    • Obratovalni čas enot splošne knjižnice je za:
      • osrednjo enoto: šest dni v tednu, najmanj 45 ur tedensko,
      • krajevno enoto v naseljih z več kot 2.500 prebivalci: najmanj 20 ur tedensko,
      • krajevno enoto v naseljih do 2.500 prebivalcev: najmanj deset ur tedensko,
      • bibliobus: obisk vsakega postajališča najmanj enkrat mesečno,
      • lokacija premične zbirke: najmanj štiri ure tedensko.

    Poletni in predpraznični obratovalni čas je opredeljen v pravilniku o poslovanju knjižnice.

    Knjižnica mora biti odprta v času, ki ustreza največjemu številu njenih potencialnih porabnikov.

    Obratovalni čas je objavljen na vidnem mestu ob vhodu v knjižnico.

    Pravne podlage

  • Strokovni knjižničarski delavec, ki želi opravljati bibliotekarski izpit, mora imeti pred pristopom k izpitu opravljeno ustrezno strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita.

    Namen strokovnega usposabljanja je seznaniti kandidata za bibliotekarski izpit z javno službo na področju knjižnične dejavnosti, s širšim in ožjim področjem dela, za katerega se usposablja, ter ga usposobiti za samostojno strokovno knjižničarsko delo.

  • Nacionalni bibliografski sistem sestavljajo knjižnice, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v sistem, nacionalna knjižnica in organizacija, ki izvaja dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v tem sistemu.

    Da je knjižnica vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, se šteje, ko je njen lokalni katalog uporabnikom dostopen prek tega sistema.

    Pravne podlage

  • Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, se vpiše v razvid knjižnic, ki ga na podlagi javnega pooblastila upravlja nacionalna knjižnica. Razvid je javna evidenca. Razvid Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljnjem besedilu: NUK) vodi v elektronski obliki.

    V razvid se vpiše vsaka knjižnica, ki opravlja knjižnično javno službo in je pravna oseba ali organizacijska enota pravne osebe, in sicer splošne, visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica. Vpis v razvid knjižnic izvede nacionalna knjižnica na podlagi pravnomočne odločbe o izpolnjevanju pogojev ter izpolnjenega vpisnega obrazca. Izpolnjenemu vpisnemu obrazcu mora biti priložen tudi veljavni akt o ustanovitvi knjižnice, oziroma za nesamostojne knjižnice drug akt, iz katerega je razvidna ustanovitev oziroma obstoj knjižnice kot organizacijske enote druge pravne osebe. NUK po vpisu v razvid knjižnici izda potrdilo o vpisu v razvid in ga posreduje knjižnici oziroma pravni osebi, v okviru katere deluje knjižnica.
     
    Odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti

    Izpolnjevanje pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ugotavlja nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila z odločbo, razen za splošne knjižnice, za katere izpolnjevanje pogojev ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo. Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, mora pogoje trajno izpolnjevati. Če knjižnica ob preverjanju pogojev ne izpolnjuje več, se ji o tem izda odločba, v kateri se določi tudi rok treh let za izpolnitev pogojev.

    Knjižnica, ki po preteku roka za izpolnitev, pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ne izpolnjuje, se izbriše iz razvida knjižnic. O izbrisu iz razvida NUK izda sklep in ga posreduje knjižnici oziroma pravni osebi, v okviru katere deluje knjižnica.

    Izbris iz razvida

    NUK knjižnico izbriše iz razvida tudi na podlagi sklepa o prenehanju. V primeru, če ustanovitelj oziroma pravna oseba, v okviru katere deluje knjižnica, NUK ne obvesti o prenehanju delovanja knjižnice, NUK na podlagi ugotovitve o prenehanju izbriše knjižnico iz razvida po uradni dolžnosti.

    Spremembe podatkov

    Knjižnica oziroma pravna oseba, v okviru katere deluje knjižnica, je dolžna NUK poslati podatke v zvezi s statusnimi spremembami (ustanovitev, združitev, pripojitev, izločitev, prenehanje delovanja knjižnice) v 15 dneh po uveljavitvi spremembe; do konca meseca februarja v letu, ki sledi letu uveljavitve spremembe, pa mora poslati še morebitne spremembe ostalih podatkov.

    Če NUK zahteva obnavljanje podatkov izven rokov iz prejšnjega odstavka, je knjižnica oziroma pravna oseba, v okviru katere deluje knjižnica, dolžna poslati nove podatke v 15 dneh po prejemu zahteve.

    Podrobneje

  • Opravljen bibliotekarski izpit je pogoj za opravljanje strokovnega knjižničarskega dela v knjižnici ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti.

    K bibliotekarskemu izpitu lahko pristopijo kandidati, ki imajo ustrezno izobrazbo in imajo opravljeno strokovno usposabljanje.

    Prijavnica na bibliotekarski izpit

    Stroški postopka

    Splošni del bibliotekarskega izpita: 50,00 EUR

    Posebni del izpita:

    • izpit za bibliotekarja: 180,00 EUR
    • izpit za knjižničarja: 80,00 EUR

    V skladu z določbo 8. točke 42. člena ZDDV-1 (Ur. l. RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11) so bibliotekarski izpiti uvrščeni med izobraževalne storitve, ki so oproščene plačila DDV, zato v ceni ni vključen 22 % DDV.

    Priloge k vlogi: 

    • Izjava organizacije, kjer je kandidat zaposlen
    • Program strokovnega usposabljanja za opravljanje bibliotekarskega izpita
    • Kopija dokazil o pridobljeni formalni izobrazbi
    • Kopije dokazil o možnih oprostitvah iz 49. člena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu (Ur. l. RS št. 75/2016)
    • Predlog teme pisne naloge za bibliotekarski izpit (samo za kandidate za izpit za bibliotekarja)
    • Naknadne priloge k prijavi na izpit: kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje bibliotekarskega izpita, morajo 15 dni pred izpitnim rokom na Komisijo za bibliotekarski izpit poslati naslednje priloge:
      • potrdilo o opravljenem strokovnem usposabljanju
      • dnevnik strokovnega usposabljanja
      • pisno poročilo o poteku strokovnega usposabljanja

    Več informacij o bibliotekarskem izpitu

    Dokazila

    Potrdilo o opravljenem izpitu

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.