Warning Notice
Obvestilo
Obveščamo vas, da so nadgradnje portala SPOT zaključene. Delovanje portala je ponovno vzpostavljeno. Možne so še občasne motnje delovanja.
Več: Storitve portala SPOT po izvedeni večji nadgradnji ponovno vzpostavljene
Warning Notice
Pomembno: Od 1. 1. 2025 je v veljavi nova Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025). Ker se vsebine glede SKD šifer dejavnosti na portalu SPOT še posodabljajo, vas prosimo, da si pri uvrščanju posamezne dejavnosti pomagate z novim SKD šifrantom, ki je na voljo tukaj: SKD_2025 - Standardna klasifikacija dejavnosti 2025 in Pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2025.
Več informacij o novi SKD 2025: Nova različica evropske in nacionalne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti.
Dejavnost knjižnic
Knjižnična dejavnost zajema:
- zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
- zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
- izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
- posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
- sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
- pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
- informacijsko opismenjevanje,
- varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
- drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Knjižnica v skladu s strokovnimi načeli organizira zbirko knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo lastnega gradiva in z njim povezanih informacij, medknjižnične izposoje ter zunanjih dostopnih informacijskih virov.
Po prevladujočem krogu uporabnikov so knjižnice:
- splošne (izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami),
- šolske (podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, dijake, vajence in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol),
- visokošolske (podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce),
- specialne (izvajajo knjižnično dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih),
- nacionalna (je osrednja državna knjižnica in javni zavod).
Vsaka knjižnica mora imeti direktorja oziroma odgovorno osebo. Direktor oziroma direktorica samostojne knjižnice, ki vodi strokovno delo knjižnice, in odgovorna oseba, ki vodi strokovno delo nesamostojne knjižnice, morata izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice.
Direktorja splošne knjižnice imenuje svet splošne knjižnice na podlagi javnega razpisa. Mandat traja pet let, za direktorja pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki so določeni z aktom o ustanovitvi.
Knjižnična dejavnost se izvaja predvsem v javnih zavodih kot javna služba, zgolj izjemoma lahko tudi na podlagi koncesije.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Knjižnica je pravna oseba ali njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost.
Dokazila
- Izpisek iz poslovnega registra (AJPES) - pristojni organ ga pridobi po uradni dolžnosti.
Pravne podlage
-
Knjižnična dejavnost je javna dejavnost, ki jo izvajajo javni zavodi. Druge pravne osebe in posamezniki pa jo lahko izvajajo na podlagi koncesije.
Njen obseg se določi s programom dela in finančnim načrtom oziroma s koncesijsko pogodbo.
Pravne podlage
-
Način poslovanja knjižnice je predpisan s pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja, ki mora biti dostopen uporabnikom knjižnice. Pravila poslovanja z uporabniki so določena v posebnem poglavju pravilnika o poslovanju.
Knjižnica opredeli vrste storitev in cenik kot dodatek k pravilniku o poslovanju, ki mora biti sprejet do konca vsakega tekočega leta za naslednje leto.
Pravilnik o poslovanju knjižnice mora določati vsaj naslednje:
- etiko poslovanja,
- dolžnosti knjižnice do uporabnika in člana,
- pravice in dolžnosti uporabnika in člana do knjižničnega gradiva,
- dostopnost in pogoje uporabe knjižnice,
- časovne in druge omejitve pri izposoji gradiva, storitvah in uporabi knjižnice,
- jezik poslovanja,
- vrste storitev,
- cenik storitev.
Pravne podlage
-
Obratovalni čas knjižnice je za posamezno vrsto knjižnic najmanj:
- nacionalna: neprekinjeno devet ur dnevno, pet dni v tednu, ob sobotah pet ur;
- osrednja in osrednja območna: osem ur dnevno, pet dni v tednu, ob sobotah pet ur;
- krajevna: štiri ure tedensko (do 2.000 prebivalcev), 15 ur tedensko (do 6.000 prebivalcev), štiri ure dnevno in pet dni v tednu (nad 6.000 prebivalcev);
- bibliobus: en obisk strnjenih naselij dvakrat mesečno.
Poletni in predpraznični obratovalni čas je opredeljen v pravilniku o poslovanju knjižnice.
Knjižnica mora biti odprta v času, ki ustreza največjemu številu njenih potencialnih porabnikov.
Obratovalni čas je objavljen na vidnem mestu ob vhodu v knjižnico.
Pravne podlage
-
Nacionalni bibliografski sistem sestavljajo knjižnice, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v sistem, nacionalna knjižnica in organizacija, ki izvaja dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v tem sistemu.
Da je knjižnica vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, se šteje, ko je njen lokalni katalog uporabnikom dostopen prek tega sistema.
Pravne podlage
-
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, se vpiše v razvid knjižnic, ki ga na podlagi javnega pooblastila upravlja nacionalna knjižnica. Razvid je javna evidenca. Razvid Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljnjem besedilu: NUK) vodi v elektronski obliki.
V razvid se vpiše vsaka knjižnica, ki opravlja knjižnično javno službo in je pravna oseba ali organizacijska enota pravne osebe, in sicer splošne, visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica. Vpis v razvid knjižnic izvede nacionalna knjižnica na podlagi pravnomočne odločbe o izpolnjevanju pogojev ter izpolnjenega vpisnega obrazca. Izpolnjenemu vpisnemu obrazcu mora biti priložen tudi veljavni akt o ustanovitvi knjižnice, oziroma za nesamostojne knjižnice drug akt, iz katerega je razvidna ustanovitev oziroma obstoj knjižnice kot organizacijske enote druge pravne osebe. NUK po vpisu v razvid knjižnici izda potrdilo o vpisu v razvid in ga posreduje knjižnici oziroma pravni osebi, v okviru katere deluje knjižnica.
Odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti
Izpolnjevanje pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ugotavlja nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila z odločbo, razen za splošne knjižnice, za katere izpolnjevanje pogojev ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo. Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, mora pogoje trajno izpolnjevati. Če knjižnica ob preverjanju pogojev ne izpolnjuje več, se ji o tem izda odločba, v kateri se določi tudi rok treh let za izpolnitev pogojev.Knjižnica, ki po preteku roka za izpolnitev, pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ne izpolnjuje, se izbriše iz razvida knjižnic. O izbrisu iz razvida NUK izda sklep in ga posreduje knjižnici oziroma pravni osebi, v okviru katere deluje knjižnica.
Izbris iz razvida
NUK knjižnico izbriše iz razvida tudi na podlagi sklepa o prenehanju. V primeru, če ustanovitelj oziroma pravna oseba, v okviru katere deluje knjižnica, NUK ne obvesti o prenehanju delovanja knjižnice, NUK na podlagi ugotovitve o prenehanju izbriše knjižnico iz razvida po uradni dolžnosti.
Spremembe podatkov
Knjižnica oziroma pravna oseba, v okviru katere deluje knjižnica, je dolžna NUK poslati podatke v zvezi s statusnimi spremembami (ustanovitev, združitev, pripojitev, izločitev, prenehanje delovanja knjižnice) v 15 dneh po uveljavitvi spremembe; do konca meseca februarja v letu, ki sledi letu uveljavitve spremembe, pa mora poslati še morebitne spremembe ostalih podatkov.Če NUK zahteva obnavljanje podatkov izven rokov iz prejšnjega odstavka, je knjižnica oziroma pravna oseba, v okviru katere deluje knjižnica, dolžna poslati nove podatke v 15 dneh po prejemu zahteve.