Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje (71.129)
Ta SKD šifra zajema dejavnosti in storitve, za katere so predpisani vstopni in/ali drugi pogoji za začetek in opravljanje dejavnosti. |
---|
Predpisi in pogoji:
Za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti ali gradbenega nadzora morajo izvajalci zagotoviti sodelovanje s posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje po ZAID. Velja za naslednje kadre:
|
Velja za:
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
Dejavnosti/storitve, ki so uvrščene v ta SKD podrazred:
Dejavnosti/storitve po pojasnilih k standardni klasifikaciji dejavnosti: Sem spada:
Vir: Statistični urad RS |
Dejavnosti/storitve dodane po tabeli vprašanja in odgovori (SURS) :
Vir: Statistični urad RS |
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot:
- splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali
- kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.
Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.
Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi:
- škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in
- druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.
Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.
Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 evrov.
Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati:
- imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali
- splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.
Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.
Dokazila
Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.
Pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora. Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da niso starejša od treh mesecev.
Pravne podlage
- Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
- Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)
Skrbnik zakonodaje
-
Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:
- za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
- ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
- gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
- ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
-
Proti pravni ali fizični osebi ni začet stečajni ali likvidacijski postopek.
-
Poklicni naziv pooblaščeni inženir v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS).
Poklicne naloge pooblaščenega inženirja so:
- gradbeno-tehnično projektiranje objektov,
- sodelovanje pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na njegovo strokovno področje, ter
- izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, pri čemer se:
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva nanašajo na:
- strokovno področje gradbene stroke, zlasti na
- izdelavo načrtov gradbenih, geotehničnih, voziščnih in podobnih konstrukcij stavb in drugih objektov ter drugih posegov v prostor in njihovo izvedbo,
- izdelavo gradbenih načrtov gradbeno inženirskih objektov,
- izdelavo statičnih in potresnih analiz, študij potresne ogroženosti objektov in geološko geomehanskih analiz temeljnih tal ter preskušanje gradbenega materiala;
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike nanašajo na:
- strokovno področje elektrotehniške stroke, zlasti na
- sisteme, postroje, opremo, naprave in inštalacije proizvodnje, prenosa, distribucije, transformacije in akumuliranja električne energije, uporabe električne energije, zaščite pred delovanjem strele in drugih prenapetosti, zaščite pred negativnimi učinki delovanja električne energije, razsvetljave, upravljanja, regulacije, avtomatizacije, meritev, krmiljenja, signalizacije in nadzorov, proti eksplozijskega, požarnega in tehničnega varovanja, medijskih tehnologij, telekomunikacij in informacijskih tehnologij;
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja strojništva nanašajo na
- strokovno področje strojne stroke, zlasti na področje energetike in inštalacij v stavbah in gradbeno inženirskih objektih, tehnološke opreme in postrojenja, hidro-, termo- in nuklearno-energetskih postrojenj ter prenosnih in distribucijskih cevovodov;
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja tehnologije nanašajo na
- strokovno področje tehnoloških strok, zlasti na področje kemije in kemijske tehnologije, živilske, farmacevtske, lesarske in tekstilne tehnologije, metalurgije, sanitarnega inženirstva, zobotehnike, biotehnologije, tehnologije tehniških proizvodov ter na področje gozdarstva in varnosti in zdravja pri delu;
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti nanašajo na
- načrtovanje ukrepov požarne varnosti
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geotehnologije in rudarstva nanašajo na
- strokovno področje geotehnologije in rudarstva, zlasti na področje geotehničnih konstrukcij, geotehnologije ter izkopov in podgradnje za podzemne objekte.
- poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva nanašajo na:
Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije se nanašajo na strokovno področje izvajanja geodetske dejavnosti, ki zajema:
- izvajanje geodetskih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, geodetsko izmero in naloge v skladu s predpisi o državnem geodetskem referenčnem sistemu,
- geodetske meritve povezane s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov,
- zakoličbo objektov,
- izdelavo geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelavo deformacijskih analiz,
- transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in
- kartiranje, obdelavo, analizo in interpretacijo prostorskih podatkov.
Poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva se nanašajo na strokovno področje prometa, zlasti na:
- dimenzioniranje horizontalnih elementov prometnih površin,
- načrtovanje in izdelovanje tehnoloških načrtov v prometu,
- izdelavo prometnih študij in prometnih modelov ter mobilnostnih načrtov,
- načrtovanje prometne signalizacije, prometnih omrežij, ki temeljijo na prometnih modelih in prometnih napovedih, prometnih zapor, omrežja javnega potniškega prometa in konceptualnih zasnov prestopnih točk (postajališč), zasnov območij za pešce in umirjenega prometa,
- načrtovanje in izvajanje ukrepov za povečanje prometne varnosti,
- načrtovanje prometne infrastrukture,
- načrtovanje, razvoj in implementacijo transportnih tehnologij in inteligentnih transportnih sistemov.
Med poklicne naloge pooblaščenega inženirja sodijo tudi:
- vodenje projektov,
- nadzor nad gradnjo vseh vrst objektov,
- vodenje del,
- izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni,
- svetovanje in zastopanje naročnika,
- vodenje investicije.
Pooblaščeni inženir je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS ter se stalno poklicno usposablja. Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.
Pri opravljanju storitev se pooblaščeni inženir izkazuje z enotnim žigom z identifikacijsko številko.
-
Naziv geodetski biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
- najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni inženir geodetske stroke,
- vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni inženir geodetske stroke je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- ni povezana družba in
- je neodvisna družba.
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- so koncernske družbe;
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami.
Družba je neodvisna, če:
- sama ni investitor,
- če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
-
Naziv inženirski biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
- najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni inženir,
- vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni inženir je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- ni povezana družba in
- je neodvisna družba.
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- so koncernske družbe;
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami.
Družba je neodvisna, če:
- sama ni investitor,
- če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje